gorenjci.si gorenjci.si
x



DELAVEC Mira
Foto: last založbe Primus
Galerija slik
DELAVEC Mira DELAVEC Mira DELAVEC Mira DELAVEC Mira DELAVEC Mira DELAVEC Mira DELAVEC Mira DELAVEC Mira DELAVEC Mira DELAVEC Mira Zapri DELAVEC Mira
Foto: last založbe Primus
Foto: last založbe Primus
Foto: last založbe Primus
Foto: last založbe Primus
Foto: last založbe Primus
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan

DELAVEC, Mira


Rojena: 
29. oktober 1978, Kranj
Umrla:  , error


Občina: 
Preddvor



V Preddvoru je obiskovala osnovno šolo Matije Valjavca, na gimnaziji v Kranju pa je maturirala leta 1997. Nato se je vpisala na Filozofsko Fakulteto Univerze v Ljubljani, kjer je študirala slovenščino in zgodovino.
Aprila 2003 je pod mentorstvom izr. prof. ddr. Igorja Grdine diplomirala na Oddelku za slovenistiko z delom Josipina Urbančič Turnograjska, v katerem se je osredotočila predvsem na Josipinino življenje prek korespondence z zaročencem Lovrom Tomanom, katera je ohranjena v rokopisnem oddelku NUK. Junija istega leta je diplomirala še na Oddelku za zgodovino z delom Vprašanje ženske volilne pravice v programih slovenskih strank v prvi Jugoslaviji (1918 – 1941), ki ga je pripravila pod mentorstvom red. prof. dr. Boža Repeta in somentorja dr. Jurija Perovška.
Že v jeseni 2003 je vpisala podiplomski študij na Oddelku za slovenistiko. Ker je z velikim številom objav, sodelovanji na simpozijih in visoko povprečno oceno izpolnjevala pogoje, je dala prošnjo na senat filozofske fakultete, ki ji je odobril neposreden prehod na doktorski študij. Februarja 2009 je zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Vloga Josipine Urbančič Turnograjske pri oblikovanju slovenske literature v 19. stoletju in postala doktorica znanosti s področja literarnih ved. Njen prvi mentor je bil ddr. Igor Grdina, ki ima največ zaslug, da je sploh stopila na to pot in jo ves čas spodbujal.
Leta 2010 je zaključila tudi magistrski študij Mednarodno pravo in diplomacija z delom Posameznik kot akter diplomatskih odnosov, trenutno pa zaključuje svoj drugi doktorski študij, in sicer iz prava.

Od leta 2003 dalje je objavila več člankov v različnih strokovnih in znanstvenih revijah ter sodelovala na različnih simpozijih. Svojo raziskovalno dejavnost posveča predvsem Josipini Urbančič Turnograjski kot tudi ostalim ustvarjalkam in ženskim vprašanjem v 19. stoletju.
Leta 2004 je ob 150-letnici Josipinine smrti izdala knjigo Nedolžnost in sila: življenje in delo Josipine Urbančič Turnograjske.
16.9.2009 je na gradu Turn, oblečena v prvo slovensko pisateljico Josipino Turnograjsko, sprejela predsednika republike Danila Türka. Predsednik države je sprejel njeno knjigo Moč vesti: Josipina Urbančič Turnograjska, rekoč, da je izid te knjige pomemben in simboličen trenutek, saj gre ob imenu Josipine Turnograjske za zamolčano kulturno dediščino našega naroda, ki s tem delom dobiva svoje priznanje.
Leta 2011 je izdala roman Šepet rdeče zofe, katerega ime je povzela po rdeči zofi, kraju pogovorov in intimnih trenutkov med Josipino Urbančič in Lovrom Tomanom.

Še naprej bo Mira Delavec trkala na vrata pristojnih inštitucij, da se propadajoči grob prve slovenske pisateljice v Gradcu zaščiti kot kulturni spomenik. Za njegovo vzdrževanje trenutno plačuje sama. Želi si tudi, da bi se njena sobica na gradu Turn prenovila in nadgradila, da bo resnično namenjena njenim občudovalcem.
Veliko ji pomeni in s tem je počaščena, če kdaj zaigra Josipino Turnograjsko, da njena duša spregovori skozi njeno srce.

Večino časa, kar ji ga ostane, nameni človekoljubnim potem v saharski predel Afrike, kjer popolnoma sama pomaga revnim nomadskim družinam (v predelu Libije, Alžirije, Nigra, Malija in Jemna). Sedaj se ukvarja s popisovanjem doživljajev s teh poti po puščavski Afriki.

Od leta 2003 je zaposlena na OŠ Majde Vrhovnik v Ljubljani, kjer uči slovenski jezik. Aktivno govori nemški, angleški, arabski in francoski jezik.
Svoje otroštvo in mladost je preživela z družino v Mačah pri Preddvoru, kjer živi
tudi sedaj.

Dela:

Šepet rdeče zofe, Brežice 2011
Moč vesti : Josipina Urbančič Turnograjska : prva slovenska pesnica, pisateljica in skladateljica, Brežice 2009
Vloga Josipine Urbančič Turnograjske pri oblikovanju slovenske literature v 19. stoletju : doktorska disertacija, Ljubljana 2007
Nedolžnost in sila : življenje in delo Josipine Urbančič-Turnograjske : (1833-1854), Kranj 2004



Literatura
D. Zavrl Žlebir: Roman napisan s srcem, Gorenjski glas 2011, št.32, (22.4.), str. 15
M. Vogel: Lepa kot Lavra, Delo 2010, št. 85 (14. apr.), str. 18
D. Zavrl Žlebir: Ustvarjalka v moškem literarnem svetu : Mira Delavec, raziskovalka dela in življenja Josipine Turnograjske, Gorenjski glas 2009, št. 18 (6. mar. 2009), str. 12-13
M. Hanc: Duhovno že dlje živi v dveh svetovih : "skozi igro sporočam njene misli in to, da jo lahko igram, mi je v veliko čast," pravi dr. Mira Delavec, avtorica knjige Josipina Turnograjska - Moč vesti - Avgusta je bila v Alžiriji in Maliju ter pomoči potrebnim odnesla obleke, šolske potrebščine in zdravila, Delo 2009, št. 215 (17. sep.), str. 20
M. Šubic: Namesto honorarja je dobila 200 knjig : pisateljica, ki je Slovencem približala našo prvo pisateljico in skladateljico, je brez službe, Dnevnik 2004, št. 151 (4. jun.), str. 11
D. Zavrl Žlebir: Nedolžna in mila, a silna po ustvarjalni moči : osemdeseta Glasova preja je bila posvečena dvema mladenkama, ki jima je skupna ljubezen do slovenske literature. Ena je pred 150 leti umrla prva slovenska pripovednica in skladateljica Josipina Urbančič Turnograjska, druga pa profesorica Mira Delavec, ki proučuje njeno življenje in delo, o čemer je izdala knjigo Nedolžnost in sila, Gorenjski glas 2004, št. 45 (8. jun.), str. 8-9
S. Borovnik: Pisemski portret Josipine Turnograjske - Mira Delavec: Nedolžnost in sila: življenje in delo Josipine Urbančič - Turnograjske (1833-1854). Kranj: Gorenjski glas, 2004. 196 str., Jezik in slovstvo 2004, št. 5 (sep.-okt.), str. [59]-61
L. Jež: Ženske brez razumevajočih mož so omagale / Mira Delavec, Ona 2004, št. 48 (7. dec.), str. 21-22
N. Budna Kodrič: Mira Delavec: Nedolžnost in sila : življenje in delo Josipine Urbančič-Turnograjske (1833-1854), Kronika 2004, št. 3, str. 451-452
D. Zavrl Žlebir. Josipino je iztrgala pozabi : v slovenski literarni zgodovini po krivici prezrta prva slovenska pisateljica Josipina Urbančič Turnograjska je v diplomski nalogi Mire Delavec dobila svojo potrditev, Gorenjski glas 2003, št. 53 (8. jul.), str. 3
D. Zavrl Žlebir: Živela sem Josipinino življenje : Mira Delavec iz Mač, ki je letos spomladi diplomirala iz slovenščine in zgodovine, je svojo naklonjenost obojemu združila v diplomski nalogi Josipina Urbančič Turnograjska, v kateri se je posvetila življenju prve slovenske pisateljice / Mira Delavec, Gorenjski glas 2003, št. 54 (11. jul.), str. 7
L. Stružnik: Prezrta Josipina Turnograjska : epistolarne skrivnosti, Delo 2003, št. 166 (21. jul.), str. 10
error


Glej tudi

link   Gorenjskiglas.si
link   Gorenjskiglas.si
link   Gorenjskiglas.si
link   Gorenjskiglas.si
link   Gorenjskiglas.si
link   Gorenjskiglas.si
link   sosed-nachbar.eu
link   lions-klub-kranj.si
link   Dolenjskilist.si
link   Wikipedija.org
link   Preddvor.si
link   Preddvor.si
link   Preddvor.si
link   Dnevnik.si
link   Primus.si
link   Primus.si


Prispeval/-a: Miran Lola Božič, Mestna knjižnica Kranj
Zadnja sprememba: 6.5.2011, Miran Lola Božič, Mestna knjižnica Kranj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5