gorenjci.si gorenjci.si
x



BOZOVIČAR Pavle (Pavel)
Foto: avtoportret (objavljen v Loških razgledih 2001, str. 273)
Galerija slik
BOZOVIČAR Pavle (Pavel) BOZOVIČAR Pavle (Pavel) BOZOVIČAR Pavle (Pavel) BOZOVIČAR Pavle (Pavel) BOZOVIČAR Pavle (Pavel) BOZOVIČAR Pavle (Pavel) BOZOVIČAR Pavle (Pavel) BOZOVIČAR Pavle (Pavel) BOZOVIČAR Pavle (Pavel) BOZOVIČAR Pavle (Pavel) Zapri BOZOVIČAR Pavle (Pavel)
Foto: avtoportret (objavljen v Loških razgledih 2001, str. 273)
Foto: avtoportret (objavljen v Loških razgledih 2001, str. 273)
Foto: avtoportret (objavljen v Loških razgledih 2001, str. 273)
Foto: Anča Konvalinka Tavčar (portretiral P. Bozovičar; hrani arhiv SAZU vLJ)
Foto: razstavni katalog_Škofja Loka_Fara_2000_a
Foto: razstavni katalog_Škofja Loka_Fara_2000_b
Foto: razstavni katalog_Škofja Loka_Fara_2000_c
Foto: razstavni katalog_Škofja Loka_Fara_2000_d
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan

BOZOVIČAR, Pavle (Pavel)


Rojen: 
10. januar 1910, Škofja Loka (Zminec)
Umrl:  17. avgust 2001, Grosuplje error


Občina: 
Škofja Loka



Skalarjev Pavle se je rodil očetu Francu Bozovičarju, ki je v Podpulferci pri Zmincu, na južnem obrobju Škofje loke, leta 1907 preuredil mlin v kovaško delavnico. Ko se je njegov stric vrnil iz Amerike jim je kupil Skalarjevo hišo – kajžo, kamor se je preselila vsa družina. Materi Mariji, ki je gospodinjila in priložnostno šivala, in očetu se je tam rodilo devet otrok, Pavle že kot drugi. Ko je brat France nedaleč stran zgradil novo hišo, je slikarju Pavletu odstopil dve sobi v dosmrtni užitek. Tu si je Pavle ustvaril svoj atelje. Po stenah njegovega skromnega doma so visele njegove slike, od katerih se je težko ločil. Predstavljale so tihožitja s sadjem in s cvetličnimi šopki, portrete sorodnikov in tudi drugih oseb. Upodabljal je tudi prizore iz življenja svojih staršev, pa utrinke pokrajine iz Poljanske doline.

Slikarsko se je izobraževal med letoma 1927-29 na kiparskem oddelku na Tehnični srednji šoli. Prvi mentor mu je bil kipar Alojzij Repič, naslednji pa slikar in kipar France Kralj. Naslednji dve leti (1929-30) je študiral slikarstvo v ateljeju impresionistke Henrike Šantel. Študij je v letih 1930-36 nadaljeval na Akademiji v Pragi na Češkem pri profesorjih Karlu Spihau, Beneshu in Wackmannu.
Kot dijaku, ki je počitnice preživljal v dvorcu na Visokem, je pomagala tamkajšnja gospodarica Franja Tavčar. Podpiral ga je tudi lesni trgovec Dolenc iz Stare Loke.

Kot svobodni umetnik je v letih 1936-46 deloval v Ljubljani. V šolskem letu 1946/47 je bil profesor risanja v Murski Soboti. Nato se je vrnil v Škofjo Loko, kjer je od jeseni 1947, do upokojitve leta 1970 deloval kot likovni pedagog. Predvsem je poučeval likovni pouk na osnovni šoli, dve leti (1950/51 in 1957/58) pa tudi na škofjeloški gimnaziji.

Pavle je bil bolj redkobeseden človek in le ob komentiranju svojih slik se mu je razvezal jezik. Žal jih je ljubosumno skrival in občudoval bolj sam.
Svoja likovna dela je zelo malo razstavljal. Prva razstava, katero se je udeležil, je bila na kulturni teden leta 1946 v Škofji Loki. Svoje slike je predstavil kritični javnosti tudi leta 1952 na skupinski razstavi na Gorenjskem festivalu v Kranju. Naslednje leto pa je imel prvo samostojno razstavo in to v Škofji Loki. Tu so bili na ogled tudi akti, ki jih je ustvaril leta 1936 v Pragi.
V letih od 1956 do 1973 se je udeležil razstave gorenjskih slikarjev v Kranju, skupinske razstave v šolski telovadnici osnovne šole v Škofji Loki. Priredil je tudi samostojno razstavo v Domu zveze borcev v Škofji Loki. Najbolj odmevna pa je bila samostojna razstava ob njegovi 65-letnici septembra 1975 v Loškem muzeju.
Ob 90-letnici rojstva tega samotarskega škofjeloškega slikarja je bila januarja 2000 v Galeriji Fara v Škofji Loki predstavitev njegovih del. Njegove redko videne slike so prispevali zasebniki kot tudi Loški muzej, ki hrani njegova znana portreta Janeza in Ane Kalan z Visokega. Med razstavljenimi slikami so bila tako dela iz zgodnjega Bizovičarjevega obdobja, kot so risani akti iz leta 1933, pa tudi slike iz zadnjega obdobja, kot na primer Tihožitje s češnjami z letnico 1995.

Zadnja leta svojega življenja je bil bolj bolehen in jih je preživel pri svojih daljnih sorodnikih v Grosupljem, kjer je tudi pokopan.




Literatura
M. Ferle: Pomladna impresija: v spomin akademskemu slikarju Pavlu Bozovičarju (10.1.1910- 17.8.2001, Loški razgledi 2001, str. 273-276
L. Mencinger: Samotni slikar loške krajine: Pavle Bozovičar v Fari, Gorenjski Glas, št. 3 (11.jan. 2000), str. 12
A. Pavlovec: Pavle Bozovičar: Loški muzej -galerija - september 1975: ob slikarjevi 65-letnici, katalog, Ljubljana 1976
Ob 90. rojstnem dnevu Pavla Bozovičarja: Škofja Loka, Galerija Fara, Likovni svet, št. 46, feb. 2000, str. 24: portret
error


Glej tudi

link   krajevna skupnost Zminec
link   Gorenjskiglas.si
link   Wikipedija.org
link   dlib.si


Prispeval/-a: Miran Lola Božič, Mestna knjižnica Kranj
Zadnja sprememba: 15.12.2011, Miran Lola Božič, Mestna knjižnica Kranj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5