gorenjci.si gorenjci.si
x



BOLE VRABEC Alenka
Foto: Arhiv knjižnice
Galerija slik
BOLE VRABEC Alenka BOLE VRABEC Alenka BOLE VRABEC Alenka BOLE VRABEC Alenka BOLE VRABEC Alenka BOLE VRABEC Alenka BOLE VRABEC Alenka BOLE VRABEC Alenka BOLE VRABEC Alenka BOLE VRABEC Alenka Zapri BOLE VRABEC Alenka
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice

BOLE VRABEC, Alenka


Rojena: 
14. januar 1937, Kranj
Umrla:  , error


Občina: 
Radovljica



Debitirala je v Mladinskem gledališču, v predstavi Kristine Brenkove Princeska z modro vrtnico. Sodelovala je tudi s Teatrom 57. Kot igralka je preigrala vse od princesk, do žensk s skoraj groteskno močjo. Za svojo štiridesetletnico delovanja v gledališču si je izbrala globoko, preprosto in ranljivo pripoved o človekovi samoti in si izpolnila željo, enkrat v življenju nastopiti tudi z lutkami v monodrami Berte Bojetu Osama, v režiji Alena Jelena.
Bila je strokovna sodelavka za gledališko dejavnost in kot mentorica pomagala v številnih krajih na Gorenjskem. V letih 1992-99 je bila direktorica Gledališča Toneta Čufarja na Jesenicah, od 1999-2005, do upokojitve pa direktorica Linhartove dvorane v Radovljici.
V njenem prevajalskem opusu, ki ga določata španska in južnoameriška književnost, velja omeniti tudi imena štirih nobelovcev: Guatemalca Miguela Angela Asturisa s Koruzarji ter Kolumbijca Gabriela Garcie Marqueza s Sto let samote in Patriarhovo jesenjo, ter njegovo avtobiografijo, Živim, da pripovedujem. Poleg obeh mojstrov magičnega realizma, ki ju je poslovenila s pretanjenim občutkom za vzdušje, sporočilo in besedno bogastvo, je z literarnega zemljevida Južne Amerike je z izrednim posluhom odstrla še imena: Juan Ruflo z deloma Pedro Paramo, in Llano v plamenih, Tomas Eloy Martinez Santa Evita, med bleščečimi imeni španske književnosti so: Vicente Blasco Ibanez, roman Mrtvi ukazujejo, Camilo Jose Cela, Mazurka za dva mrtveca.
Prevajala je tudi za slovenska gledališča.
Živi in ustvarja v Radovljici.



Literatura
Gorenjska 1900-2000, str. 123 error


Glej tudi

link   Deželne novice
link   Gorenjskii glas
link   Javni sklad za kulturne dejavnosti


Prispeval/-a: Jana Bešter, Mestna knjižnica Kranj
Zadnja sprememba: 23.9.2009, Jana Bešter, Mestna knjižnica Kranj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5