gorenjci.si gorenjci.si
x



BENEDIK Franc
Foto: osebni arhiv
Galerija slik
BENEDIK Franc BENEDIK Franc BENEDIK Franc BENEDIK Franc BENEDIK Franc BENEDIK Franc BENEDIK Franc BENEDIK Franc BENEDIK Franc BENEDIK Franc Zapri BENEDIK Franc
Foto: osebni arhiv
Foto: osebni arhiv
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan

BENEDIK, Franc


Rojen: 
8. april 1944, Kranj
Umrl:  , error


Občina: 
Kranj



Rodil se je v Kranju na “ Vogelweidegasse 10”. V Kranju je končal osemletko in gimnazijo. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz zgodovine in geografije.

Leta 1968 se je zaposlil v Gorenjskem muzeju v Kranju kot kustos za novejšo zgodovino in NOB ter se upokojil leta 2010. V letih 1974-1976 je bil ravnatelj in nato še nekaj časa v.d. ravnatelja Gorenjskega muzeja.

Poleg muzejskega gradiva je skrbel še za obsežen arhiv in zbirko partizanskih tiskov ter za nemško in domobransko gradivo. V prvem obdobju dela v muzeju je predvsem sodeloval pri pripravi razstav z različno tematiko iz obdobja 1941- 1945. Tako je imel pomemben delež pri postavitvi stalne zbirke NOB na Gorenjskem, pri obnovi muzeja talcev v Begunjah, kot tudi pri izvedbi manjših tematskih razstav (Partizanska fotografija na Gorenjskem, partizansko šolstvo itd.)
Leta 1975 je v kranjski vojašnici zasnoval Muzej Prešernove brigade, ki je v tistem obdobju veljal za najboljši vojaško - kulturno zasnovan muzej na območju ljubljanske armadne oblasti. Muzej so v kasnejših letih še dopolnjevali in v njegovih prostorih uredili še Prešernovo sobo in sobo narodnega heroja Staneta Žagarja, po katerem se je kasarna imenovala. Ob odhodu JLA iz Slovenije oktobra 1991 so ta muzej razdejali. Nekaj gradiva so pokradli ali uničili, del pa se ga je rešilo z vojaškega transporta na kranjski železniški postaji, ko je bil že pripravljen na odhod.
Med odmevnejšimi razstavami, pri katerih je sodeloval, je bila razstava Tekstilna stavka 1936 in razstava Stavka gradbincev. Veliko pozornost je vzbudila razstava Talci na Gorenjskem, s katero so gostovali po vseh večjih krajih Gorenjske in v Ljubljani.
Leta 1978 sem bil vključen v delavno skupino za obeležitev 50-letnice konstituiranja CK ZKJ v Jugoslaviji. V Bohinjski Bistrici je zasnoval muzej Tomaža Godca, ki si ga je ob otvoritvi 1. maja 1979 ogledal tudi maršal Josip Broz Tito, takratni predsednik SFR Jugoslavije. Leta 1980, takoj po Titovi smrti, je skupaj s sodelavci Gorenjskega muzeja in nekaterimi zaposlenimi v Osrednji knjižnici Kranj pripravil katalog in razstavo “Tito na Gorenjskem”. To je bila verjetno zadnja “agitprop” razstava, saj so zatem v Gorenjskem muzeju pripravljali razstave, ki so bile zasnovane na strokovnih podlagah, kot npr. “Po sili vojak” (prikaz mobilizacije Gorenjcev in Štajerce v nemško vojsko 1942 – 1944). Zelo odmevna je bila tudi razstava postavljena leta 2005, ob 50-letnici osvoboditve, ki pa zaradi svoje oblike postavitve ni omogočala selitve po drugih muzejih.

Že leta 1974 se je vključil v delo Krajevne skupnosti Kranj – Center. Od leta 1981 je bil član sveta te krajevne skupnosti (KS), odgovoren za informiranje. Med letoma 1990 in 2010, z enoletnim presledkom pa je bil predsednik sveta KS. Sedaj je še njegov podpredsednik.
Sodeloval je pri nastajanju krajevnega glasila, ki ga je tudi urejal in zanj prispeval številne članke. Bil je pobudnik in dolga leta tudi organizator kulturnih prireditev 8. februarja ter pobudnik in nekaj let tudi organizator silvestrskega srečanja na Glavnem trgu. Ves čas predsedovanja svetu KS Center je nasprotoval hrupnim prireditvam v mestnem jedru. Zavzemal se je za prireditve z bolj kulturno vsebino, kar se zadnja leta tudi dogaja. Vsa leta je pripravljal koledar KS Center, na katerem so bile predstavljene pomembne osebnosti in kulturno-zgodovinske vrednote mestnega jedra. Kot krvodajalec je bil tri mandate predsednik krajevnega odbora Rdečega križa.
Na prvih demokratičnih volitvah leta 1990 je bil izvoljen v Zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Kranj. Bil je avtor odloka o kranjski zastavi in kranjskega grba.

glavna vira:
zapis Franca Benedika, 26.10.2011 v Kranju in utemeljitev za podelitev priznanja Mestne občine Kranj, november 2011

najpomembnejša dela:

Vstaja na Gorenjskem leta 1941, Kranj 1981 (katalog)
100 let Pihalnega orkestra Mestne občine Kranj , Kranj 1998 (avtor in urednik)
Šenčursko območje med nemško okupacijo in narodnoosvobodilnim bojem, Šenčur 2008 (zbornik, urednik)


Literatura
M. Hanc: Odkrivamo Kranj s Francetom Benedikom, Delo - Panorama, 21.julij 2011, str.16
H. Jelovčan: Franc Benedik: Leta 2002 so nam ostali v spominu, Gorenjska 2002-2003, str.40
H. Jelovčan: Ja, rad imam Kranj : Franc Benedik, letošnji občinski nagrajenec, Kranjčanka, št. 12 (dec. 2001), str. 17
H. Jelovčan: Občina najslabši gospodar v mestu : Franc Benedik, predsednik sveta Krajevne skupnosti Center, Gorenjski glas, št. 9 (2. feb. 2001), str. 14
C. Zaplotnik: Stanovanjske prostore spreminjajo v poslovne / Franc Benedik, Gorenjski glas, št. 14 (17.II.1995), str. 17
40 let Gorenjskega muzeja : 1953-1993, Kranj 1993 (zbornik), str. 112 in 124
error


Glej tudi

link   dlib.si
link   worldcat.org (bibliografija)
link   Gorenjskiglas.si


Prispeval/-a: Miran Lola Božič, Mestna knjižnica Kranj
Zadnja sprememba: 15.12.2011, Miran Lola Božič, Mestna knjižnica Kranj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5