gorenjci.si gorenjci.si
x



BAJT Drago (Dragomil)
Foto: osebni arhiv
Galerija slik
BAJT Drago (Dragomil) BAJT Drago (Dragomil) BAJT Drago (Dragomil) BAJT Drago (Dragomil) BAJT Drago (Dragomil) BAJT Drago (Dragomil) BAJT Drago (Dragomil) BAJT Drago (Dragomil) BAJT Drago (Dragomil) BAJT Drago (Dragomil) Zapri BAJT Drago (Dragomil)
Foto: osebni arhiv
Foto: osebni arhiv
Foto: osebni arhiv
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan

BAJT, Drago (Dragomil)


Rojen: 
7. februar 1948, Ljubljana
Umrl:  , error


Občina: 
Železniki



Rodil se je v ljubljanski porodnišnici na Šlajmerjevi 3, očetu Stanku in materi Pavli, rojeni Koblar, z Žirovskega vrha oziroma iz Rovt. Otroštvo je preživel v Rovtah v Selški dolini. Osnovno šolo in gimnazijo (1958-1962) je obiskoval v Škofji Loki. Šolanje je nadaljeval na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je leta 1971 uspešno diplomiral iz primerjalne književnosti, 1974 pa še iz rusistike.

V kulturno-literarnem uredništvu Radia Ljubljane je bil 11 let (1977-1988) zaposlen kot novinar in urednik. V letih 1988–95 je bil urednik knjižnega programa pri Tehniški založbi Slovenije v Ljubljani. V letih 1996–2004 je bil urednik za leksikografiko pri založbi Mladinska knjiga. Od februarja 2004 je urednik Založbe Nova revija. Živi in deluje v Ljubljani.

Dejaven je pri Društvu slovenskih književnih prevajalcev, Novi reviji (od leta 1982 izvršni urednik), Društvu slovenskih pisateljev in Združenju avtorjev Slovenije (član upravnega odbora). V letih 1982/83 pa je bil tudi član Jezikovnega razsodišča. Med drugim je bil tudi prvi predsednik ZAMP (1995-98).

Dejavno se vključuje v aktualno socialno-politično dogajanje, o čemer pričajo njegovi podpisi pod različnimi javnimi pobudami, kot sta npr. pobuda Zbor za Ljubljano in Pobuda za pravilno javno označbo zgodovinskih spomenikov v deželi Koroški. Največ prevaja iz ruščine, pa tudi iz hrvaške (Matoš, Sekulić, Raičković, Rakić in Gudelj), in sodobne slovaške proze in poezije

Kot esejist je pisal o sodobni ruski književnosti od simbolizma do postmodernizma (antologije, spremne študije), s sodobno slovensko književnostjo, predvsem prozo mlade generacije, in znanstveno fantastiko, s prevajalsko teorijo in zgodovino in ugankarstvom, zadnje čase pa se poglablja predvsem v literarno prakseologijo in leksikografijo.

Kot urednik je pripravil izbore ruske proze v zbirki Kondor, nekaj knjig znanstvene fantastike, več del Vladimirja Bartola, antologijo slovenske poezije Sončnice poldneva (skupaj s P. Kolškom, 1993)

V zadnjih letih se lotil tudi sestavljanja popularnih leksikonov, v zadnjem času pa piše predvsem kulturno publicistiko.

Prevaja predvsem iz srbske, hrvaške, slovaške, predvsem pa iz ruske književnosti. Največ poezijo in prozo iz 20. stoletja.
Za svoje prevajalsko delo je bil večkrat nagrajen. Leta 1979 je prejel Sovretovo nagrado za prevod romana Golo leto B. Piljnjaka in pesmi v antologiji Glasovi časa, s T. Pavčkom). Leta 1985 je prejel Zupančičevo nagrado za prevod poezije O. Mandelštama in knjige Ruski formalisti. Za prevod moderne ruske literature je leta 1991 prejel nagrado Prešernovega sklada.

Avtorska dela:
Od uganke do uganke, s P. Gregorcem, 1978
Ljudje, zvezde, svetovi, vesolja, 1985
Ruski literarni avantgardizem, 1985
Zapisi na robovih, 1986
Vsevednik, Ljubljana 1991 (nato še 3 izdaje)
Sončnice poldneva (s P. Kolškom), 1993
Pišem, torej sem, 1993
V burji besed, 1998
Slovenski kdo je kdo, 1999
Slovenski veliki leksikon: I A–G 2003, urednik, soavtor z drugimi), MK, II H–O 2004; III P–2005
Zmerjanje Slovencev,
Slovenski koledar/Slovene Planner, Ljubljana 2004, 2005, 2006
Zmerjanje Slovencev, publikalije, 2005

Književni prevodi: 47 (sedeminštirideset)
od 1974 Andrej Beli: Peterburg, CZ, ponatis 1987
do 2001 Jeleazar M. Meletinski: Bogovi, junaki, Ijudje, cf

Gledališke uprizoritve in predvajane radijske igre: 13 (trinajst)
od 1972 Ota Hofman, Jarmila Štitnická: Pripovedka o starem tramvaju, RL I, ponovitev 1992
do 1991 Mihail Bulgakov: Škrlatni otok, SLG Celje

Razprave, študije, prikazi, eseji, članki (izbor): 57 (sedminpetdeset)
od 1974 Drugi obraz prihodnosti, v knj. Zamjatin: Mi (1974); razširjeno z naslovom Dvojni obraz prihodnosti v knj. Ljudje, zvezde, svetovi, vesolja (1982)
do 2002-3 Drugo mnenje, Mag


Literatura
Osebnosti od A do L, Ljubljana 2008, str. 33
B. Nežmah: Marta Kocjan-Barle, Drago Bajt et alii: Slovenski veliki leksikon : Mladinska knjiga, Ljubljana 2003, Mladina, št.1 (5. jan. 2004), str. 66
J. Toporišič: Posplošene sodbe in ponaredbe Draga Bajta ob Slovenskem pravopisu 2001, Nova revija, št. 241/242 (maj/junij 2002), str. 2-9
S. Bizjak: Drago Bajt:Odčitki 1996-2000. Zbirka Znamenja, Založba Obzorja, 2001, Ampak, št. 8/9 (avg./sep. 2001), str. 89-90
I. Bratož: Odčitki 1996-2000 : Drago Bajt, Delo, št. 216 (19. sep. 2001), str. I (Književni listi)
M. Naglič: Po ljudeh gor, po ljudeh dol, Del 239, Drago Bajt, vsestranski književnik, Gorenjski glas, št. 79 (6. okt. 2000), str. 21
J. Dežman: Temeljenje Gorenjskega kdo je kdo, Gorenjski glas, št. 2 (8.I.1999), str. 14
M. Markelj: Kdo je kdo v Sloveniji, Dolenjski list, št. 51 (23. dec. 1999), str. 24
M. Grah: Leksikon slovenske elite : Slovenski kdo je kdo, Delo, št. 288 (11. dec. 1999), str. 34
M. Grum: Bajt, Drago, Modrov zbornik : 23. prevajalski zbornik : bio-bibliografije članov DSKP : izbrani biografski podatki in izbirne bibliografije prevodov, 1998 str. 11-13
error


Glej tudi

link   Wikipedija.org
link   Društvo slovenskih pisateljev.si
link   lit.ijs.si
link   Pogledi.si
link   dlib.si
link   zborzaljubljano.si
link   pogledi.si
link   gorenjskiglas.si


Prispeval:
Mestna knjižnica Kranj
Zadnja sprememba: 4.11.2011, Mestna knjižnica Kranj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5