gorenjci.si gorenjci.si
x



ŽUN Uroš
Foto: zbirka družine Žun
Galerija slik
ŽUN Uroš ŽUN Uroš ŽUN Uroš ŽUN Uroš ŽUN Uroš ŽUN Uroš ŽUN Uroš ŽUN Uroš ŽUN Uroš ŽUN Uroš Zapri ŽUN Uroš
Foto: zbirka družine Žun
Foto: zbirka družine Žun
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan

ŽUN, Uroš


Rojen: 
6. marec 1903, Radovljica
Umrl:  4. maj 1977, Ljubljana error


Občina: 
Radovljica



Uroš Žun se je rodil v Radovljici v družini pravnika, davčnega nadzornika in finančnega strokovnjaka Valentina Žuna (1873-1918). Tudi sam je študiral pravo in se po končanem študiju zaposlil v državni upravi kot obmejni komisar v Mariboru. Maribor je pred drugo svetovno vojno postal pomembna postojanka judovskih beguncev, ki so zlasti po anšlusu leta 1938 bežali pred nacizmom iz Nemčije, Avstrije in Češkoslovaške . 
Leta 1940 je iz Beograda prišel ukaz, da obmejni komisarji ne smejo več dovoliti prehoda meje beguncem, še zlasti ne Judom. Kljub predsodkom in strahu za prihodnost sebe in svoje družine se je Žun odločil, da bo pomagal šestnajstim judovskim dekletom in jih iz Avstrije spravil čez mejo. S pečatom, ki ga je dal na prepustnice, je dekletom rešil življenje. Njihovi plačani spremljevalci so se porazgubili, zato je dekletom kar sam poiskal zatočišče v mariborskem hotelu judovskega lastnika in tovarnarja Marka Rosnerja. Priskrbel jim je tudi dovoljenja za svobodno gibanje po takratni Dravski banovini in jih povezal z judovsko skupnostjo v Zagrebu. Kasneje so dekleta po dolgem potovanju prek Italije in Švice leta 1945 odpotovala v britansko Palestino, današnji Izrael. Nekatera so ostala v izraelskih kibucih, druga so se preselila v Združene države Amerike.
V skrbi za svoje življenje in življenja družinskih članov kot tudi zaradi strahu pred kaznijo se je Žun začel skrivati. Nemci so takoj po prihodu v Maribor za njim razpisali tiralico in nagrado 10.000 mark tistemu, ki ga bo prijavil. Žun je z ženo in sinom Igorjem zbežal v Zagreb, kjer se je skrival z lažnimi ustaškimi dokumenti, potem so se pred ustaško oblastjo morali umakniti v Bosno. Od tam so se preselili v Trst, kjer je dobil službo lektorja v raznih časnikih, saj je tekoče govoril več svetovnih jezikov. Po koncu vojne se je z družino znova preselil v Ljubljano, kjer je delal kot profesor prava na Ekonomski srednji in Tehnični srednji šoli.
Leta 1986 je država Izrael na predlog rešenih deklet (takrat že babic in prababic) za plemenito dejanje vklesala Žunovo ime v kamnit Zid pravičnikov v Jad Vašemu. Istočasno je Žunu posthumno podelila naziv Pravičnik med narodi (Righteous among the nations). Enak častni naziv je poleg Žuna zaradi pogumnih in požrtvovalnih dejanj v reševanju Judov pred holokavstom prejelo še deset Slovencev. 
Leta 2000 je bila v Ljubljani na ogled razstava Vizumi za življenje, ki je osrednje mesto dodelila prav Žunu kot velikemu dobrotniku in rešitelju judovskih deklet. Čez dve leti so na slovenski nacionalni televiziji posneli tudi dokumentarni film o njem, z naslovom Pravičnik.
Ker ime Uroša Žuna širši javnosti in Radovljičanom še vedno ni bilo dovolj znano, je občina Radovljica leta 2012 sprejela pobudo upokojenega diplomata Ivana Martelanca, da pred 110. obletnico Žunovega rojstva na njegovo rojstno hišo v Radovljici (Linhartov trg 14) namesti spominsko ploščo. Odkrili so jo 7. decembra 2012.
 

 

Literatura
 
SLOVENSKI pravični med narodi / uredila Irena Šumi in Oto Luthar  - Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016 - str. 26-31 

Kolšek Peter, Kdo je bil Uroš Žun? / V: Delo, 7.3.2002, str. 9  

TOŠ, Marjan, Reševanje Judov preko Maribora v letih 1938-1941 in slovenski pravičnik Uroš Žun / V: Slovenski Judje. Razprave in članki z znanstvenih srečanj Šoa - spominjajmo se 2012/2013 / [avtorji prispevkov Anna Maria Gruenfelder ... et al.]. - Maribor : Center judovske kulturne dediščine Sinagoga, 2013.- Str. 94-106.

SINOBAD, Jure, Zakaj bi se morali v Linhartovem letu spominjati tudi Valentina in Uroša Žuna? / V: Linhartovi listi. - Leto 5, št. 17 (7. feb. 2006), str. 1-4
 
MIloš Rybar, Valentin Žun / V: Slovenski biografski leksikon, 15. zvezek, Ljubljana, 1991, str. 1015
error


Glej tudi

link   Mladina
link   Sistory
link   Vzajemnost
link   Moja Slovenija
link   Wikipedija
link   Gorenjski glas


Prispeval/-a: Tanja Smiljanič, Mestna knjižnica Kranj
Zadnja sprememba: 21.11.2017, Tanja Smiljanič, Mestna knjižnica Kranj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5