gorenjci.si gorenjci.si
x



ŽONTAR Jože
Foto: osebni arhiv
Galerija slik
ŽONTAR Jože ŽONTAR Jože ŽONTAR Jože ŽONTAR Jože ŽONTAR Jože ŽONTAR Jože ŽONTAR Jože ŽONTAR Jože ŽONTAR Jože ŽONTAR Jože Zapri ŽONTAR Jože
Foto: osebni arhiv
Foto: osebni arhiv
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan

ŽONTAR, Jože


Rojen: 
15. marec 1932, Kranj
Umrl:  , error


Občina: 
Kranj



Gimnazijo je končal v Kranju, študij zgodovine pa na Prirodoslovno-matematično-filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1955 je diplomiral, leta 1977 pa je bil promoviran za doktorja zgodovinskih znanosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Po diplomi se je zaposlil v Državnem arhivu Slovenije kot arhivist. Izpopolnjeval se je v več nemških arhivih. V letih od 1972 do 1992 je bil ravnatelj Zgodovinskega arhiva Ljubljana, nato pa je do upokojitve leta 1999 vodil Center za strokovni razvoj pri Arhivu republike Slovenije. Leta 1997 je prejel naziv arhivski svetnik.
V skrbi za napredek arhivske službe si je prizadeval za izdelavo splošnega pregleda vsega ohranjenega arhivskega gradiva v Sloveniji (urednik Vodnika po arhivih Slovenije, 1965), nato pa z organizacijo splošne arhivske službe, ki bi zajela vso republiko. S tem v zvezi je kot ravnatelj arhiva preoblikoval mestni arhiv ljubljanski v Zgodovinski arhiv Ljubljana. Ta se je razširil na vso osrednjo Slovenijo z enotami v Kranju, Škofji Loki, Novem mestu in Idriji (1973). K nadaljnjemu razvoju arhivske službe v Sloveniji je več desetletij prispeval z oblikovanjem osnov arhivske zakonodaje v Sloveniji, posebno še pri pripravi normativnih aktov, ki se nanašajo na strokovno delo (utemeljitve v Arhivih 1981, 1982, 1991). Strokovnemu napredku je bila namenjena tudi Žontarjeva dejavnost v Arhivskemu društvu Slovenije ter Zvezi arhivskih društev Jugoslavije.
Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je bil habilitiran leta 1978 za docenta. Leta 1985 je bil izvoljen za izrednega in leta 1990 za rednega profesorja na oddelku za zgodovino. Tam je predaval arhivistiko in upravno zgodovino ter z njo povezan razvoj karakterističnih zvrsti arhivskega gradiva do konca šolskega leta 1999/2000. S svojimi razpravami, ki jih je strnil v knjigo Arhivska veda v 20. stoletju (2003), je mnogo prispeval k razvoju arhivistike kot samostojne vede.
V letih 1988-1996 je bil član komiteja Mednarodnega arhivskega sveta za vprašanja arhivskega šolanja.

Kot avtor ali soavtor je napisal več učbenikov (Arhivska tehnika, 1972, urednik in soavtor; Riječnik arhivske terminologije Jugoslavije, 1992, soavtor; Arhivistika, 1973, soavtor s Sergijem Vilfanom; Priručnik iz arhivistike, 1977, soavtor; Arhivistika, 1984) ter pregledov (Arhivi. Od pisarne do zakladnice zgodovine, 1967; Arhivi v Sloveniji, 1970, oboje skupaj s Sergijem Vilfanom; Dokumenti slovenstva, 1994, strokovni urednik in soavtor).
Žontar je uspešno združil raziskave iz arhivistike z upravno zgodovino. Objavil je knjigo Struktura uprave in sodstva na Slovenskem od sredine 18. stoletja do leta 1848 (1998) ter številne razprave, obsegajoče čas od srede 18. stoletja do druge svetovne vojne, in sicer za najrazličnejša upravno-zgodovinska vprašanja. Glavni delež je prispeval tudi k upravno-zgodovinskem pregledu notranjeavstrijskih dežel do leta 1918 v publikaciji Priročniki in karte o organizacijski strukturi do 1918 (Gradec 1988). S tovrstnimi prispevki je sodeloval tudi pri Enciklopediji Slovenije.
Kot zgodovinarja je Žontarja zanimala tudi krajevna zgodovina. S prispevki za Ljubljano in za območja Gorenjske je sodeloval v številnih krajevnih zbornikih. Objavil je tudi knjigo Kaznovana podjetnost o kranjskem trgovcu in industrialcu Franju Sircu (2005) ter skupaj z ženo Majdo knjigo o kranjskem stavbeniku Josipu Slavcu (2001).
Bil je odgovorni urednik Kronike, časopisa za slovensko krajevno zgodovino (1972-1978) ter član uredniškega odbora Kranjskega zbornika.
Za posebne dosežke na področju kulture v Ljubljani je leta 1984 prejel Zupančičevo nagrado. Kot priznanje za sodelovanje pri urejanju Kranjskega zbornika je leta 1985 prejel veliko plaketo občine Kranj. Za življenjsko delo pa je leta 2002 prejel prvič podeljeno arhivsko Aškerčevo nagrado.

Vir: zapis Jožeta Žontarja, Kranj, marec 2011






Literatura
Aškerčevi nagrada in priznanje za delo na področju arhivistike, Dnevnik 2002, št. 288 (24. okt.), str. 15
E. Umek in M. Košir: Dr. Jožetu Žontarju ob življenskem ljubileju, Arhivi 25, št. 1, 2002, str. 1-18
O. Janša-Zorn: Žontar, Jože, Enciklopedija Slovenije, Zv. 15 : Wi - Ž 2001, str. 375
S. Vilfan: Jože Žontar - šestdesetletnik. Zgodovinski časopis 46, 1992, str. 255-260
E. Umek: Dr. Jože Žontar - šestdesetletnik, Arhivi : glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije 1992, št. 1/2, str. 145-149
E. Umek: Žontar Jože, Slovenski biografski leksikon 4, Ljubljana 1980-1991, str. 1006-1007
J. Tehovnik: Sergij Vilfan in Jože Žontar, Arhivistika, Kronika 1975, zv. 2, str. 128-129


error


Glej tudi

link   Wikipedija.org
link   Slovenski biografski leksikon
link   Gorenjskiglas.si
link   Gorenjskiglas.si
link   Nova-revija.si
link   Filozofska fakulteta.uni-lj.si
link   Arnes.si
link   dlib.si


Prispeval:
Mestna knjižnica Kranj
Zadnja sprememba: 4.7.2012, Mestna knjižnica Kranj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5