gorenjci.si gorenjci.si
x



ŽAN Ivan
Foto: arhiv Franc Ekar
Galerija slik
ŽAN Ivan ŽAN Ivan ŽAN Ivan ŽAN Ivan ŽAN Ivan ŽAN Ivan ŽAN Ivan ŽAN Ivan ŽAN Ivan ŽAN Ivan Zapri ŽAN Ivan
Foto: arhiv Franc Ekar
Foto: arhiv Franc Ekar
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan

ŽAN, Ivan


Rojen: 
18. maj 1829, Št. Vid nad Ljubljano
Umrl:  26. september 1920, Št. Vid nad Ljubljano error


Občina: 



Ivan Žan je mladost preživel na Št. Vidu nad Ljubljano. Na Dunaju je študiral pravo, vendar je študij dokončal na bogoslovju in bil pri tridesetih letih posvečen za duhovnika. Bil je izjemno razgledan, s širokimi pojmovanji in znanji. Za takratno časopisje Ljubljanske Novice, Ljudski glas, Slovenski narod, Rokodelske novice, Zvon … je pisal aktualne in različne tematike, npr.: o turistiki, sistemih gospodarstva, o človekovih pravicah. Prijateljeval je z vidnimi in pomembnimi osebnostmi tistega časa: Janezom Trdino, dr. Janezom Bleiweisom …, velikokrat poslušal predavanja vse slovenskega pesnika Kollarja, bil je prisoten na pravoslavnih predavanjih Lehmanna in Mažgona. 
Kot duhovnik je l. 1869 prišel na Gorenjsko v Srednjo vas v Bohinju, kjer je ostal vse do konca leta 1872. Ob prihodu v Srednjo vas pa se je Žan takoj pričel zavzemati za vsestranski gospodarski in kmetijsko turistični napredek Bohinja. Žan je bil že pred tem obdobjem navdušen »gorohodec« in se je še kako zavedal gospodarske pomembnosti obiskovanja gora, kjer se odkrivajo naravne znamenitosti za intelektualne in raziskovalne »petičneže«. Ivan Žan je z veliko vnemo pristopil tudi k uresničevanju velikih planinsko gorskih podvigov. Organiziral in tudi financiral je pripravo in nadelavo »direktne« poti, t.i.»svoje poti« z Ledin na Mali Triglav in po grebenu na vrh Triglava. Za 50 goldinarjev je Žanu tudi uspela postavitev male koče - zavetišča pod Malim Triglavom na Prodih, ki so ga domačini imenovali »Triglavski tempelj« zgrajen na lokaciji, mestu v bližini današnjega planinskega doma Planika. Tako smo prav po zaslugi Ivana Žana Slovenci dobili in postavili prvo slovensko gorsko kočico.
Ivan Žan je bil aktiven tudi na kulturnem področju bohinjske čitalnice z velikimi nagnjenji in pripadnostjo do slovenstva in vsestranskega slovenskega prebujenja samega. Velike težave Ivana Žana s strani deželne vlade so nastale, ko se je v l. 1871 aktivno vključil v organizacijo, prirejanje ljudsko društvenega »tabora« v Lescah, kar je bil neposredna oblika začeteka pravega ljudskega gibanja, kjer je ljudstvo zavestno množično manifestiralo in vstopalo v čas narodnega prebujenja.
Ivan Žan je bil v letu 1872, »prisilno« premeščen iz Srednje bohinjske vasi na kaplansko mesto v Škofjo Loko, nato v Rovte, Kolovrat... Bohinjci pa so ga z velikim ponosom odlikovali s častnim nazivom »Triglavski komisar«.

Biografijo je napisal Franc Ekar.

 

Literatura
Jugoslavija 1920, št. 233, str. 3
Jutro: dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko 1920, št. 32, str. 2
Ljudski glas 1883, št. 16, str. 3
J. Prekopski: Narodno gospodarske stvari, Kmetijske in rokodelske novice 1870, št. 3, str. 18 in 19
Slovan 1886, št. 14, str.15
Slovenski narod 1886, št. 187, str. 3
Slovenski narod 1920, št. 222, str. 3
J. Žanov: Ozir po domovini, Kmetijske in rokodelske novice 1872, , št. 34, str. 269 in 270
 
error


Glej tudi

link   Gore in ljudje


Prispeval/-a: Marjeta Gros, Mestna knjižnica Kranj
Zadnja sprememba: 25.7.2018, Marjeta Gros, Mestna knjižnica Kranj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5