gorenjci.si gorenjci.si
x



ŠUBIC PLENIČAR Rezka
Foto: Milena Enci / Generacija za generacijo, 2016
Galerija slik
ŠUBIC PLENIČAR Rezka ŠUBIC PLENIČAR Rezka ŠUBIC PLENIČAR Rezka ŠUBIC PLENIČAR Rezka ŠUBIC PLENIČAR Rezka ŠUBIC PLENIČAR Rezka ŠUBIC PLENIČAR Rezka ŠUBIC PLENIČAR Rezka ŠUBIC PLENIČAR Rezka ŠUBIC PLENIČAR Rezka Zapri ŠUBIC PLENIČAR Rezka
Foto: Milena Enci / Generacija za generacijo, 2016
Foto: Milena Enci / Generacija za generacijo, 2016
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan

ŠUBIC PLENIČAR, Rezka


Rojena: 
18. december 1943, Golnik
Umrla:  , error


Občina: 
Radovljica



Odraščala je v Lescah, kjer je obiskovala osnovno šolo. V Radovljici je naredila nižjo gimnazijo. S knjižničarstvom se je srečala že zelo zgodaj. Stara je bila komaj deset let, ko jo je njena upokojena učiteljica Mira Povhova v Lescah izbrala za svojo pomočnico v vaški knjižnici. Tam je potem prostovoljno delala precej let, po smrti knjižničarke pa nekaj časa tudi samostojno.
Leta 1964 je knjižnica v Radovljici postala Matična knjižnica Radovljica. Njene naloge so postale vse bolj zahtevne in obsežne. Zato so jo 1. junija 1964 zaposlili kot prvo uslužbenko z rednim delovnim časom.
Najprej se je izobraževala v enoletni knjižničarski šoli v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, kasneje pa še na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Diplomirala je leta 1973 iz knjižničarstva in slovenskega jezika.
Po navodilih organizatorja knjižničarstva na Gorenjskem Ludvika Erjavca in ob podpori Ivana Vodopivca kot predsednika knjižničnega sveta v Radovljici je s sodelavkama Alojzijo Horvat in Metko Horvat začela uvajati novosti. Zalogo so uredile po sistemu UDK, uvedle prosti pristop, sestavile imenske in naslovne kataloge, najprej v matični, kasneje pa tudi po krajevnih knjižnicah. Začele so s skupno nabavo in obdelavo gradiva.
8. februarja 1966 je bila imenovana za ravnateljico radovljiške knjižnice. Takrat so bile v občinsko knjižnično mrežo vključene krajevne knjižnice v Lescah, Gorjah, na Dobravi, Bohinjski Beli, v Begunjah, na Bledu, na Brezjah, v Gorjušah, Kamni Gorici, Kropi, Lancovem, Ljubnem, Mošnjah, Podnartu, Ribnem, Srednji vasi in Stari Fužini.
Leta 1972 so radovljiško knjižnico iz graščine preselili v Šmajdovo vilo na Gorenjsko cesto 27 in jo preimenovali v Knjižnico Antona Tomaža Linharta Radovljica. Pod njenim vodstvom so bile v nadaljnih letih urejene strokovne knjižnice v Almiri, Republiškem obrambnem centru Poljče in Psihiatrični bolnišnici Begunje.
Leta 1989 so zgradili prizidek k matični knjižnici, kar je omogočilo nove oblike knjižnične dejavnosti. Uredili so čitalnico, pravljično sobo in manjšo dvorano. S sodelavci si je prizadevala oblikovati pester program. Torkovi večeri so bili namenjeni odraslim (literarni večeri, predstavitve knjig, potopisna predavanja, glasbeni dogodki), četrtkovi popoldnevi pa otrokom (branje pravljic, lutkovne predstave, srečanje s pisatelji).
Leta 1990 so pričeli z avtomatizirano izposojo, opremili prostor za obdelavo gradiva in usposobili tovorno dvigalo. 31. avgusta 1997 se je upokojila.

Leta 2000 je v Knjižničarskih novicah objavila zamisel o ustanovitvi knjižničarskega muzeja. Nagovorila je knjižničarje in ravnatelje slovenskih knjižnic naj pomagajo pri zbiranju odpisane knjižnične opreme oziroma naj vsaj poskrbijo, da predmete fotografirajo.

Kot prostovoljka pri župnijski Karitas je poleti 1992 s hčerkama in nekaj njunimi vrstniki osnovala počitniški program za osnovnošolce (izleti po okolici, druženje, igranje). Poimenovali so ga Sončkove počitnice in ga izvajali 20 let.

Skupaj s prijateljicama Andro Žnidar in Marto Filli skrbi, da se t.i. predračunalniški knjižničarji od leta 1997 sestajajo enkrat letno. Leta 1998 je uredila spominsko knjižico Biti knjižničar, kjer so zbrani spomini nekaterih upokojenih knjižničarjev.

NAGRADE:

- 1975 je prejela Čopovo diplomo, ki jo podeljuje ZBDS (Zveza bibliotekarskih društev Slovenije) za uspešno strokovno delo na področju knjižničarstva, ki ga je opravil posameznik in je opazno prispevalo k ugledu in razvoju posamezne knjižnice ali stroke v celoti
- 2008 je prejela Plaketo Antona Tomaža Linharta Občine Radovljica za dolgoletno delo z mladimi v projektu “Sončkovih počitnic”

Biografijo je napisala Meta Učakar v sodelovanju z Rezko Šubic Pleničar.

 

Dela:

L. Jančar: Šopek, 1984, spremna beseda Rezka Šubic Pleničar
J. Urbanija: Analiza knjižnične dejavnosti kot bistvenega elementa informacijskega sistema za znanstveno, izobraževalno in kulturno dejavnost ter predlog njene modernizacije : raziskovalna naloga 1987, sodelovala Rezka Šubic Pleničar in Franc Drolc
Biti knjižničar: gradivo za zbornik slovenskih predračunalniških knjižničarjev, uredila Rezka Šubic Pleničar, 1998
Splošne knjižnice na blejskem, bohinjskem, radovljiškem območju v drugi polovici dvajsetega stoletja, 1999
L. Jančar: Vesela … ponosna … hvaležna ! 2010, spremna beseda Rezka Šubic Pleničar


Literatura
L. Mencinger: Zaprli bodo osem knjižnic, Gorenjski glas 1987, št. 95, 8.12., str. 5
Več prostora za knjige in bralce, Gorenjski glas 1988, št. 82, 25.10., str. 7
L. Mencinger: Knjižnica končno dobiva čitalnico, Gorenjski glas 1990, št. 18, 6.3., str. 7
M. Ahačič: Knjižnica kot kulturno središče mesta, Gorenjski glas 1991, št. 77, 1.10., str. 6
D. Zavrl Žlebir: Oko, ki vidi; uho, ki sliši; srce, ki čuti: ob tednu Karitas, Gorenjski glas 1993, št. 92, 26.11., str. 5
I. Korošec: Knjižničarka Rezka Šubic, Otrok in družina 1993, št. 4, str. 42
L. Mencinger: Torkovi večeri v knjižnici, Gorenjski glas 1995, št. 51, 30.6., str. 8
I. Korošec: Priznanje v prave roke, Oznanenje 1995, str. 104 - 106
J. Sinobad: Sto let javne knjižnice v Radovljici, 2006
L. Adam, J. Sinobad: Nastanek radovljiške knjižnične mreže, Linhartovi listi 2008, št. 25, str. 2-3
D. Urh: Knjižničarski muzej - po korakih od ideje do razstave, Generacija za generacijo: spominski zbornik Društva bibliotekarjev Gorenjske 2016, str. 109 -113
error


Glej tudi



Prispeval:
Mestna knjižnica Kranj
Zadnja sprememba: 22.1.2018, Mestna knjižnica Kranj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5