gorenjci.si gorenjci.si
x



ŠUBIC Janez ml.
Foto: Arhiv knjižnice
Galerija slik
ŠUBIC Janez ml. ŠUBIC Janez ml. ŠUBIC Janez ml. ŠUBIC Janez ml. ŠUBIC Janez ml. ŠUBIC Janez ml. ŠUBIC Janez ml. ŠUBIC Janez ml. ŠUBIC Janez ml. ŠUBIC Janez ml. Zapri ŠUBIC Janez ml.
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice

ŠUBIC, Janez ml.


Rojen: 
26. oktober 1850, Poljane
Umrl:  25. april 1889, Kaiserslautern (GER) error


Občina: 
Gorenja vas - Poljane



Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju. Med leti 1860-2 je obiskoval normalko prav tam. Po končanih dveh razredih gimnazije med leti 1862-64, se je pri očetu učil podobarstva in slikarstva. Med leti 1869-71 se je učil pri očetovem prijatelju, slikarju J. Wolfu v Šentvidu nad Ljubljano. Na njegovo pobudo je konec  leta 1871 odšel v Benetke, kjer se je februarja 1873 vpisal na akademijo. Leta 1874 je v Benetkah prejel prvo nagrado za kompozicijo Rafaelovi poslednji trenutki. V prostem času je slikal nabožne podobe za domače potrebe. Občasno je prihajal domov na Poljane na pomoč očetu in bratu pri delu. Leta 1873 je prekinil študij. Z bratom Jurijem in J. Wolfom je obiskal svetovno razstavo na Dunaju. Tam se je seznanil s slikarjem A. Feuerbachom. V letih 1874-75 je skupaj s češkim slikarjem V. Hynaisom obiskal Ferraro, Bologno, Firence in Rim. Oktobra leta 1875 je prejel štipendijo deželnega odbora za študij na Akademiji lepih umetnosti v Rimu. Domov se je vrnil jeseni leta 1876. Leta 1877 je poslikal presbiterij farne cerkve v Horjulu.
Med leti 1878-80 je večinoma živel na Dunaju, kjer je bil učenec pri H. Makartu in njegov sodelavec pri opremi slavnostnega sprevoda v čast cesarjeve srebrne poroke. Na Dunaju se je uveljavil v slovenski družbi. Veliko je prijateljeval z J. Stritarjem, leta 1879 pa je bil podpredsednik dunajskega društva Slovenija. Pridobil si je tudi veliko znancev iz Češke. Prav na njihovo povabilo je sprejel naročilo za dekoracijo Narodnega gledališča v Pragi. Foyer je poslikal leta 1881 in slikarije po požaru leta 1883 obnovil. Leta 1883 je v sgrafitni tehniki okrasil vhodna vrata ob Karlovem mostu. Leta 1882 je z bratoma Valentinom in Pavletom ml. poslikal presbiterij kapiteljske cerkve v Bakru (HRV). Leta 1884 mu je umrl oče. Vrnil se je domov in bratu pomagal končati nekaj, z očetom že začetih del. Leta 1884 je postal profesor za dekorativno slikarstvo na šoli Umetnoobrtnega muzeja v Kaiserslauternu. Prevzel je naročilo za poslikavo novega muzejskega poslopja. Delo je izvršil v letih 1884-85. Slikarije je moral po požaru obnoviti. Obnovo je končal leta 1887. Leta 1885 je poslikal avlo takrat Deželnega muzeja v Ljubljani (danes Narodni muzej) z znamenito sliko Carniolia kot pokroviteljica znanosti in umetnosti.
Risal je tudi za reviji Zvon (letnik 1878) in Slovan (letnik 1887). Napravil je ilustracije za almanah Die österreichische Monarchie im Wort und Bild. Velja za začetnika slovenske knjižne ilustracije.
Zelo rad je potoval. Prepotoval je Belgijo in številna nemška mesta, med njimi Köln, Berlin, München. Večkrat se je vračal domov. Rodno vas je zadnjič obiskal leta 1888, ko je potoval še na Primorsko in Furlanijo. Na enem izmed izletov aprila leta 1889 se je prehladil. Zbolel je za pljučnico in umrl.


Dela:
Rafaelovi poslednji trenutki, 1874.
Skice rimskih vedut: Rimska veduta, Kupola sv. Petra, Santa Francesca Romana, Kolosej, Aventin (vse leta 1875) ter Oblaki nad rimskim mestom in Aventin (leta 1876).
Romanca, 1876,.
Romantični par, ok. 1876.
Sv. Martin ozdravlja bolinoco, 1876.
Angel varuh 1878.
Samarijan, ok. 1879.
Menih in mrtva ljubimca, ok. 1879.
Karakterni portreti domačih: Portret očeta, Portret matere, Sestra Mica, Brat Pavle (vse 1880).
Vprašanje Amorju, 1881.
Ljubimca, 1881.
Slovo, ok. 1884.
Pismo, 1878.
Presbiterij kapiteljske cerkve v Bakru (HRV), 1882 (soavtor).
Foyer Narodnega gledališča v Pragi, 1881.
Vhodna vrata ob Karlovem mostu, 1885.
Poslopje Umetnoobrtnega muzeja v Kaiserslauuternu, 1884-85 (obnovil do 1887).
Carniolia kot pokroviteljica umetnosti, strop v Narodnem muzeju v Ljubljani, 1885.
Ilustracije za almanah Die österreichische Monarchie im Wort und Bild, 1888.



Literatura

Slovenski biografski leksikon, 11. zvezek, Ljubljana 1971
Osebnosti, od M do Ž, Ljubljana 2008
Enciklopedija Slovenije, 13. zvezek, Ljubljana 1999

error


Glej tudi

link   Wikipedija
link   Narodna galerija


Prispeval/-a: Lucijan Adam, Mestna knjižnica Kranj
Zadnja sprememba: 5.10.2009, Lucijan Adam, Mestna knjižnica Kranj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5