gorenjci.si gorenjci.si
x



ŠUBIC Štefan
Foto: Narodna in univerzitetn aknjižnica, dLib
Galerija slik
ŠUBIC Štefan ŠUBIC Štefan ŠUBIC Štefan ŠUBIC Štefan ŠUBIC Štefan ŠUBIC Štefan ŠUBIC Štefan ŠUBIC Štefan ŠUBIC Štefan ŠUBIC Štefan Zapri ŠUBIC Štefan
Foto: Narodna in univerzitetn aknjižnica, dLib
Foto: Narodna in univerzitetn aknjižnica, dLib
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan

ŠUBIC, Štefan


Rojen: 
22. december 1820, Hotovlja, Gorenja vas - Poljane
Umrl:  9. junij 1884, Poljane nad Škofjo Loko error


Občina: 
Gorenja vas - Poljane



Štefan Šubic, podobar in slikar, je bil rojen v Hotovlji št. 4 v Poljanski dolini kmetu, mlinarju in podobarju Pavlu starejšem in Mariji rojeni Demšar, umrl 1884 v Poljanah za rakom v grlu (Fr. Mesesnel 135), za jetiko (mrl. matice). Po osnovni šoli v Poljanah se je učil podobarstva pri očetu, nato v Železnikih pri podobarju Janezu Groharju starejšem, slikarstva pa sam.
Obvladal je vsa podobarska opravila, razljarske in rezbarske tehnike, pozlatarstvo, slikanje na steklo. Nekaj let je vodil domačo delavnico, delal z bratoma - Janezom starejšim in Blažem, se po prvem zakonu 1840 – 1843 brez otrok drugič poročil (leta 1843) z Ano Kisovic, in imel 8 otrok. Na njenem domu (Poljane 39) si je uredil delavnico, leta 1859 pa je hišo precej povečal. Njegovi učenci: vseh 5 sinov, M. Bradaška (SBL I, 56), J. Grošelj, T. Klemenčič, I. Grohar (SBL I, 262–5).
Šubičeva delavnica združuje različne stile in vplive: baročni univerzalizem (izdelovanje celotne opreme za cerkve) in novo vzvišeno nazarensko idealistično pojmovanje slikarskega ustvarjanja (gl. delo za domačo ž. c. – klopi, spovednice, oltarne podobe in delo te delavnice ali sinov, ki so se vplivom domače delavnice odmikali, a nikoli pretrgali z njo vezi). Pri slikanju nabožnih podob je Štefan Šubic rad uporabljal tuje predloge (zlasti Schnorr, Biblija; Führich, križev pot); posegel je tudi na področje posvetnega slikarstva (portret škofa A. A. Wolfa 1847).
Zapuščina: nekaj v Poljanah (zdaj št. 70); Loški muzej v Škofji Loki; NM (čez 100 listov z osnutki, načrti za oltarje, prižnice, okvirje, omare, drugo opremo; za slike: perorisbe, lavirane risbe, akvareli). – Prim.: mat. knj. (ŠkALj); ZD 1854, 128; 1855, 196; 1864, 239; 1866, 46; 1871, 316; 1874, 212; 1876, 20, 382; 1877, 259; 1878, 139, 332; 1884, 192, 258;1895, 184; LZ 1884, 440–1; Sn 1884, 207; 1886, 225; SN 1884, št. 134.

Štefan Šubic je delal v 70 krajih: oltarne podobe: Zgornje Gorje 1854, Magdalenska gora na Dol. 1860, stolnica v Celovcu 1864, Podcerkev 1866, Sred. Gameljne 1869, Stopiče 1876, Škrilje 1880, Tupaliče 1882, Šenčur pri Kranju 1884 (Brezmadežno končal Janez ml.); oltarje: 3 v ž. c. Poljane 1849–53; glavne: c. sv. Vida, Lučine 1854; p. c. sv. Tomaža, Zg. Bitnje 1853; s kipi (Pietà, sv. Magdalena, Veronika, Žalostna Mati Božja; prižnica s slikami), Brezje v Poljanski dolini, vse 1862; ž. c. sv. Tilna 1871; sev. stranski, p. c. sv. Tomaža, Brode v Poljanski dolini 1862; skupina sv. Vida v glavnem oltarju, prižnico, več slik, ž. c. Preserje 1867–8; freske (sam ali s pomočniki): vsa notranjščina p. c. sv. Fr. Ksaverija, Železniki 1857; Zdenska vas na Dolenjskem 1860; prezbiterij in kapele (s sinom Janezom), Križna gora pri Ložu 1869; prezbiterij, Brezje v Poljanski dolini 1871; veliki oltar p. c. sv. Roka, Lož na Notranjskem, ter strop in stene, Stari trg pri Ložu 1872; 2 stranska oltarja na steno, Ostrožno brdo pri Suhorju, b. l. – Prenavljal: južni stranski oltar, Brode v Poljanski dolini 1862; veliki oltar, Podcerkev 1869; table križ. pota, prižnico, krstni kamen, ž. c. Čemšenik 1876. Pod opravljenim delo se je rad podpisoval.

Literatura
J. Dolenc: O ljudskih umetnikih v Selški in Poljanski dolini, Slovenski etnograf 3/4 (1951) str. 184-188
Slovenski biografski leksikon, 11. zv. Stele - Švikaršič, Ljubljana 1971
error

Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5