gorenjci.si gorenjci.si
x



ŠTULAR Pavel
Foto: osebni arhiv
Galerija slik
ŠTULAR Pavel ŠTULAR Pavel ŠTULAR Pavel ŠTULAR Pavel ŠTULAR Pavel ŠTULAR Pavel ŠTULAR Pavel ŠTULAR Pavel ŠTULAR Pavel ŠTULAR Pavel Zapri ŠTULAR Pavel
Foto: osebni arhiv
Foto: osebni arhiv
Foto: Gorazd Kavčič
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan

ŠTULAR, Pavel


Rojen: 
18. december 1922, Radovljica
Umrl:  10. maj 2007, Ljubljana error


Občina: 
Jezersko



Rodil se je sodniku dr. Josipu in Pavli rojeni Peternel. Osnovno šolo je v letih 1929–33 obiskoval v Radovljici, klasično gimnazijo pa v letih 1933–41 v Ljubljani. Tu je v letih 1941–47 študiral strojništvo in elektrotehniko. Vmes pa je bil od 29. junija do 29. decembra 1942 v italijanski internaciji v Gonarsu in Trevisu.
Leta 1955 je diplomiral na visoki šoli za varilstvo (Ecole Supérieure de Soudure) v Parizu (Francija), leta 1962 pa še na TVŠ Otto von Guericke v Magdeburgu (Nemčija). Leta 1971 je doktoriral na fakulteti za strojništvo in ladjedelništvo v Zagrebu (Hrvaška).
Najprej se je zaposlil kot poslovodja avtocentra v Ljubljani (1945–47). Nato je bil v letih 1948–51 honorarni predavatelj na Strokovni šoli za kovinsko stroko in kot svetovalec Direkcije gozdnega avtopodjetja ter Mestnega prometa. V letih 1951–57 je bil tehnični in organizacijski tajnik Društva za varilno tehniko SRS. Leta 1961 je postal prvi direktor Tehničnih šol za varilstvo v Ljubljani in Mariboru. Leta 1964 je postal honorarni predavatelj na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, od 1968 pa univerzitetni profesor v Zagrebu in na Fakulteti za strojništvo na Reki. Leta 1978 je bil na univerzi v Mariboru habilitiran za izrednega profesorja. Ves čas se je strokovno izpopolnjeval v tujini (v Franciji, Zah. in Vzh. Nem., Švici in Belgiji).
Leta 1956 je bil pobudnik ustanovitve Zavoda za varjenje SRS v Ljubljani, Mariboru, na Reki in v Splitu (Hrvaška). Bil je prvi direktor in hkrati organizator znanstvenega dela na obeh slovenskih zavodih. Leta 1978 se je zavod preimenoval v Inštitut za varilstvo. Pod njegovim, več kot tridesetletnim, vodstvom je bilo izdelanih 39 obsežnih del s področja varjenja, toplotnega rezanja, spajkanja in metalizacije. Kot strokovnjak za varilstvo je izdelal številne ekspertize, tehnološke izboljšave, recenzije projektov in kontrolna dela za jugoslovansko in tujo industrijo.
Poleg znanstvenih zaslug mu pripisujejo tudi umetniške, saj je bil tudi na področju umetnostnega varjenja Štular prvi v Jugoslaviji, ki je to umetnost oživil s pomočjo umetnikov Tihca in Boljke. Prevzeli pa so jo tudi nekateri slovenski umetniki, npr. Tone Svetina.
Skoraj dvajset let (1977-96) je vodil terminološko komisijo Mednarodnega inštituta za varilstvo, potem pa je postal njen častni predsednik. V letih 1981-83 je bil podpredsednik Mednarodnega inštituta za varilstvo. V letih 1986-89 je bil predsednik Zveze društev za varilno tehniko Jugoslavije. Od leta 1990 tudi predsednik Zveze društev za varilno tehniko Slovenije. Od 1990 do 1995 je bil predsednik Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije in je zaslužen za njeno včlanitev v Evropsko federacijo nacionalnih inženirskih organizacij – FEANI. Leta 1990 je postal vodja slovenske delegacije pri Mednarodnem inštitutu za varilstvo, leta 1993 pa vodja slovenske delegacije pri Evropski federaciji za varilstvo v Bruslju.
Leta 1952 je postal glavni urednik strokovne revije Varilna tehnika in od leta 1961 Informatorja. Veliko je objavljal tudi v tuji strokovni literaturi. Predaval na raznih tečajih in zborovanjih doma in v tujini. Večino svojih člankov in razprav je objavil v Varilni tehniki in drugih jugoslovanskih publikacijah.

Za svoje delo je prejel številna domača in mednarodna priznanja in nagrade. Leta 1961 je prejel odkupno nagrado sklada Borisa Kidriča, leta 1963 nagrado Izvršnega sveta SRS in odlikovan z redom dela s srebrnim vencem za zasluge pri reševalnih delih ob potresu v Skopju. Leta 1967 je prejel častno medaljo TVŠ Otto v. Guericke v Magdeburgu, leta 1989 pa tudi najvišje priznanje Mednarodnega inštituta za varilstvo medaljo Edström. Za pionirsko delo na področju znanstvenega razvoja varjenja ga je predsednik RS Janez Drnovšek februarja 2007 odlikoval z redom za zasluge.
Dr. Štularja so Gorenjci imeli za Jezerjana, ker je imel na Jezerskem vikend, kamor je zahajal skoraj vsak teden, sicer pa je živel v Ljubljani.

Dela:

Problem varenja i varivosti čelika ČBR 40, Zenica 1973 (soavtor)
List of welding and allied processes with definitions classified according to energy carrier. Part 1, Metal welding processes, Ljubljana 1994
Joining technologies of dissimilar materials and structural integrity problems of so jointed structures, Ljubljana 2001 (zbornik)
Razvoj in raziskave v varilni tehniki : ob 90-letnici varilstva v Sloveniji, Ljubljana 2001




Literatura
Osebnosti od M do Ž, Ljubljana 2008, str. 1147 in 1148
D. Zavrl Žlebir: Odlikovanje Jezerjanu : dr. Pavel Štular je bil odlikovan za pionirsko znanstveno delo na področju varjenja, Gorenjski glas, št. 18 (2. mar. 2007), str. 5
M. Kos: Dr. Pavel Štular, 1922-2007, Delo, št. 135 (14. jun. 2007), str. 26
F. Vodopivec: Pavel Štular (1922-2007), Varilna tehnika, št. 1 (2007), str. 3-6
M. Uran: Prof.dr. Pavel Štular, dobitnik mednarodne nagrade Arthurja Smitha, Varilna tehnika, št. 3 (2005), str. 89
Enciklopedija Slovenije, 13. zvezek, str. 157
M. Kos: Prof. dr. Pavel Štular 75-letnik, Delo, št. 297 (24.XII.1997), str. 73


error


Glej tudi

link   Slovenski biografski leksikon
link   ks-radovljica.si
link   Gorenjskiglas.si
link   Gorenjskiglas.si
link   klasiki.com
link   klasiki.com


Prispeval/-a: Miran Lola Božič, Mestna knjižnica Kranj
Zadnja sprememba: 3.6.2011, Miran Lola Božič, Mestna knjižnica Kranj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5