gorenjci.si gorenjci.si
x



ŠTIGLIC France
Foto: hrani Tugo Štiglic
Galerija slik
ŠTIGLIC France ŠTIGLIC France ŠTIGLIC France ŠTIGLIC France ŠTIGLIC France ŠTIGLIC France ŠTIGLIC France ŠTIGLIC France ŠTIGLIC France ŠTIGLIC France Zapri ŠTIGLIC France
Foto: hrani Tugo Štiglic
Foto: hrani Tugo Štiglic
Foto: hrani Tugo Štiglic
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan

ŠTIGLIC, France


Rojen: 
12. november 1919, Kranj
Umrl:  4. maj 1993, Ljubljana error


Občina: 
Kranj



Rodil se je uradniku Francu in Mariji rojeni Strmec. Bil je deseti od enajstih otrok, od katerih jih je nekaj umrlo v rani mladosti. Večinoma je živel v Ljubljani in tam tudi umrl. Njegov sin Tugo Štiglic je tudi znan slovenski režiser.
Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Kranju v letih 1926–31 oziroma 1931–39. V gimnazijskih letih je bil kot amaterski igralec član Gledališkega odra Narodne čitalnice v Kranju. Po maturi leta 1939 je začel študirati pravo na univerzi kralja Aleksandra v Ljubljani vendar samo do začetka II. svetovne vojne. Izpite za prvi letnik je opravil z ocenami 8 in 9. V tem času je obiskoval Ljubljanski konzervatorij – oddelek za igro, ki ga je vodil režiser Osip Šest. Od oktobra 1939 do aprila 1941 je nastopal v Gledališču mladih in obiskoval igralsko šolo Milana Skrbinška.
Eno leto (maj 1941-maj1942 ) je bil zaposlen kot pisar v gradbenem podjetju Slavec Kranj. Od maja 1942 do januarja 1944 je bil tehnik v tovarni LGW v Kranju. Od aprila 1943 do januarja 1944 je bil aktiven član mladinske ilegalne organizacije OF. Zaradi izdaje je pobegnil v partizane, kjer je bil časnikar pri Gorenjskem pionirju, Gorenjskem glasilu ZSM in Partizanskem dnevniku. Nadel si je psevdonim Tugo. Leta 1944 je postal član uredništva Slovenskega Poročevalca v Črnomlju. Bil je tudi član kulturniške skupine in organizator mitingov. Že spomladi 1944 je videl v partizanih prve filme. Najprej tednike, nato angleške in ameriške filme ter tudi sovjetske (Stalingrad, Cirkus, Mavrica).
V šolskem letu 1945/46 se je ponovno vpisal na študij prava, vendar predavanj ni obiskoval. V šolskem letu 1946/47 se je vpisal na Akademijo za igralsko umetnost, v skupino za film, vendar ni potrdila o opravljenih izpitih.
Decembra 1945 je bil z dekretom dodeljen Državnemu filmskemu podjetju v Ljubljani, ki se je čez leto dni preimenoval v Triglav film. Najprej je režiral za filmski obzornik ter kratke dokumentarne filme, kasneje pa so mu zaupali tudi režijo celovečernih filmov. V Triglav filmu je ostal do 18. februarja 1954. Od tedaj pa do sredine leta 1955 je bil v Skopju v Makedoniji, kjer je ustvaril film Volčja noč. Od leta 1955 do 31. decembra 1965 je imel priznan status svobodnega umetnika. To je bilo zanj zelo plodovito obdobje, saj je v 11 letih ustvaril kar 7 filmov. Štiglic je nestor slovenskega filma. Njegov filmski opus obsega kar trideset del: 15 celovečernih filmov (12 slovenskih, 2 makedonska in 1 hrvaški), 6 kratkih filmov, 5 televizijskih nadaljevank oz. nanizank in 4 filmski obzorniki. V njegovem osebnem arhivu je več scenarijev, snemalnih knjig in pogodb za filme, ki jih ni realiziral. Med veliki nerealiziranimi projekti so Ukana, Dražgoška bitka in Tantadruj. Prvo obdobje med letoma 1948 in 1966 je bilo najplodnejše, saj je med letoma 1967 in 1984 posnel smo še štiri celovečerne filme.
V letih 1963–67 je bil poslanec prosvetno-kulturnega zbora SRS. Med januarjem 1966 in februarjem 1969 je bil direktor Viba filma. Naslednja štiri leta in pol je imel spet status svobodnega umetnika. Avgusta 1973 se je kot redni profesor zaposlil na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Februarja 1976 je postal njen dekan, januarja 1981 pa se je upokojil. Med letoma 1982 in 1986 je bil član predsedstva Socialistične republike Slovenije. Bil je tudi dolgoletni predsednik Društva slovenskih filmskih delavcev.
Leta 1962 je prejel Prešernovo nagrado za režijo filmov Dolina miru, Deveti krog ter Balada o trobenti in oblaku. Na jugoslovanskem filmskem festivalu v Puli je dobil zlato areno v letih 1960, 1961 in 1964. Decembra 1976 mu je bila v Beogradu podeljena nagrada Avnoja, najvišje priznanje SFRJ, in leta 1978 Badjurova nagrada.

Dela:
scenarij in režija kratkih filmov, med drugimi pri Triglav filmu: Maščujmo in kaznujmo 1946; Mladina gradi 1946 (III. zvezna državna nagrada; Bronasti lev na festivalu v Benetkah – prvo mednarodno priznanje jugoslovanskemu filmu); Slovo od Borisa Kidriča, 1953; Bela Krajina v splošnem ljudskem uporu, 1972
režija televizijskih filmov:
Bratovščina Sinjega galeba, 1970; Mladost na stopnicah, 1973; Strici so mi povedali, 1983;
režija igranih celovečernih filmov:
pri Triglav filmu (1.1.1975 se je pripojil Viba filmu): Na svoji zemlji (scenarij po C. Kosmaču, prvi slovenski celovečerni igrani film po drugi svetovni vojni) 1947–8 (II. zvezna državna nagrada); Trst (1951); Svet na Kajžarju (po Iv. Potrču) 1952; Dolina miru 1956 (Prešernova nagrada; III. nagrada v Pulju; v Cannesu nagrajen za najboljšo moško vlogo); Balada o trobenti in oblaku (scenarij po C. Kosmaču) 1961 (Prešernova nagrada; Velika zlata arena v Pulju); Amandus (po Iv. Tavčarju) 1966 (Zlata arena v Pulju);
pri Viba filmu: Tistega lepega dne (z A. Hiengom po C. Kosmaču) 1962; Ne joči, Peter! 1964 (Zlata arena v Pulju); Pastirci (1973, po F. Bevku); Povest o dobrih ljudeh (1975, po M. Kranjcu); Praznovanje pomladi (1978. scenarist F. Rudolf); Veselo gostivanje (1984, po M. Kranjcu)
pri Vardar filmu, Skopje: Volčja noč 1955; Viza zla 1959;
pri Jadran filmu, Zagreb: Deveti krog 1960 (Prešernova nagrada; nominacija za Oskarja);

Pod psevdonimom Tugo je v marca 1945 v Kočevskem Rogu napisal brošuro Žene, matere, dekleta. Pisal je tudi članke v revije in časopise: Borec, Delavska Enotnost, Delo, Ekran, Film, Ljudska pravica, Naši Razgledi, Obzorja, Slovenski poročevalec, Tedenska Tribuna itd.


Literatura
Osebnosti od M do Ž, Ljubljana 2008, str. 1141
T. Frelih: France Štiglic : od epopeje do nostalgije, Ljubljana 2008
M. Drev: Štiglic je upal, da bo človek našel samega sebe / Tone Frelih, Delo 2008, št. 286 (10. dec.), str. 26
S. Šimenc: Kranj in slovenski film, Kranjski zbornik 2005, str. 246-248
I. Kavčič: O gorenjskih filmarjih: "Življenja ne štejemo po letih, ampak po filmih," je nekoč dejal Kranjčan, režiser z najbolj obsežnim filmskim opusom v Sloveniji France Štiglic (1919-1993), Gorenjski glas 2005, št. 97 (6. dec.), str. 5
S. Šimenc: Na gorenjski zemlji, Ob 100-letnici slovenskega filma 1905-2005, Kranj 2005, str. 28
T. Frelih: Filmski opus Franceta Štiglica : magistrsko delo, Ljubljana 2002
V. R. Marenčič: Umrl je France Štiglic, Delo 1993, št. 102 (6.V.), str. 1 in 6
M. Brun: France Štiglic (1919-1993) : v spomin, Stop 1993, št.19 (15.-21.V.), str.17. Portret
M. Klopčič: Spomini na Franceta Štiglica, Ekran 1993, št. 5-6 (maj-junij), str. 54-56
M. Brun: France Štiglic : Stopov magnetofon, Stop 1980, št. 2 (10.I.), str. 10-13
error


Glej tudi

link   Slovenski biografski leksikon
link   Wikipedija.org
link   imdb.com
link   gimvic.org
link   Siol.net
link   Pogledi.si
link   Delo.si


Prispeval/-a: Miran Lola Božič, Mestna knjižnica Kranj
Zadnja sprememba: 11.3.2011, Miran Lola Božič, Mestna knjižnica Kranj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5