gorenjci.si gorenjci.si
x



ŠMID (SCHMID) Franc (Walter)
Foto: Vir: Narodni muzej RS
Galerija slik
ŠMID (SCHMID) Franc (Walter) ŠMID (SCHMID) Franc (Walter) ŠMID (SCHMID) Franc (Walter) ŠMID (SCHMID) Franc (Walter) ŠMID (SCHMID) Franc (Walter) ŠMID (SCHMID) Franc (Walter) ŠMID (SCHMID) Franc (Walter) ŠMID (SCHMID) Franc (Walter) ŠMID (SCHMID) Franc (Walter) ŠMID (SCHMID) Franc (Walter) Zapri ŠMID (SCHMID) Franc (Walter)
Foto: Vir: Narodni muzej RS
Foto: Vir: Narodni muzej RS
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan

ŠMID (SCHMID), Franc (Walter)


Rojen: 
18. januar 1875, Kranj
Umrl:  24. april 1951, Graz error


Občina: 



Franc Šmid oz. Walter Schmid je veliko ime slovenske in avstrijske arheologije. Po maturi na gimnaziji v Ljubljani je najprej doštudiral teologijo v avstrijskem Admontu. Od tu je odšel v Graz in tam med leti 1902 in 1904 študiral zgodovino, arheologijo in geografijo ter leta 1904 promoviral za doktorja filozofije z disertacijo o Dalmatinovi Bibliji.

Med leti 1905 in 1909 je bil kustos v Kranjskem deželnem muzeju Rudolfinum v Ljubljani. Muzej je želel urediti v pravo znanstveno institucijo in je razvijal arheološko ter etnografsko dejavnost, inventariziral veliko število arheoloških najdb in prvi začel podrobneje urejati numizmatično zbirko. Med leti 1909 in 1911 je v Ljubljani vodil izkopavanja antične Emone. Leta 1912 pa je na povabilo odšel v Gradec, kjer je postal predstojnik arheološkega in numizmatičnega kabineta v graškem Joanneumu ter deželni arheolog za Štajersko. Leta 1920 je postal tudi izredni profesor za prazgodovino in provincialno arheologijo na graški univerzi.

Zanimal se je za arheološka obdobja vse od mlajše kamene dobe do zgodnjega srednjega veka. Intenzivno se je ukvarjal s kovinskimi obdobji, kar se odraža v seznamu izkopavanj in v njegovih strokovnih objavah. Bil je prvi, ki je znanstveno raziskoval prazgodovinske naselbine in se glede na način izkopavanj postavil ob bok tedanji vplivni raziskovalki, vojvodinji Mariji Mecklenburški. Prvi se je tudi ukvarjal s problematiko zgodnjega srednjega veka v Sloveniji, predvsem v Slovenj Gradcu in pri Celju. Vodil je številne raziskave v Sloveniji in na avstrijskem Štajerskem – gradišča v Bohinjskem kotu, staroslovansko grobišče v Srednji vasi, kolišče v Notranjih Goricah, grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev v Kranju, železnodobna naselja na Pohorju, na Vačah, v Šmihelu pod Nanosom, na Ulaki v Loški dolini…, raziskoval je najdišča iz rimskega obdobja: na Vrhniki, na Ptuju, v Lipnici (rimske Flavie Solve) in na več mestih na območju kasnejše Claustre Alpium Iuliarum (Rimski limes, fortifikacijski sistem, ki je bil zgrajen v času Rimskega imperija na ozemlju današnje Slovenije in Hrvaške). Pomembne raziskave je izvajal v Ljubljani, saj je izkopal večji del severne emonske nekropole, skoraj tisoč grobov v predelu Ajdovščine in dele notranjosti kolonije Emone. Leta 1905 je izkopaval grobišče v Kranju, kjer je našel 213 grobov. V študiji Die Bronzezeit in Krain je v kataloški obliki predstavil vse bronastodobne predmete iz 35 najdišč, ki so jih tedaj hranili v Kranjskem deželnem muzeju Rudolfinum. Objavil je raziskavo o keltskih novcih v Sloveniji, veliko rezultatov raziskav pa je žal ostalo neobjavljenih.

Angažiral se je tudi kot urednik. V letih 1906 do 1908 je izdal tri poročila Kranjskega deželnega muzeja Rudolfinum v Ljubljani. Po prenehanju izdajanja nemških Mittheilungen des Musealvereines für Krain je začel izdajati novo strokovno revijo z naslovom Carniola, Zeitschrift für Heimatkunde, pozneje Schild von Steier.
Ob njegovi smrti v Gradcu, 24. aprila 1951, so v Avstriji izdali posebno številko Schild von Steier, kjer je podana njegova celotna bibliografija z 563 razpravami in članki.

Über Entstehung und Herausgabe der Bibel Dalmatins – doktorska dizertacija, 1904
Zbirka čebelarskih izrazov , 1903
Deželni muzej Rudolfinum v Ljubljani: Poročilo za leto, 1906, 1907
Emona, 1913
Die Grenzbefestigungen der Japoden, 1916
Die römischen Befestigungen in den Julischen Alpen, 1916 (soavtor)
Flavia Solva, 1917
Die Fürstengräber von Klein Glein in Steiermark, 1933
Poetovio : Raziskavanja Muzejskega društva v Ptuju jeseni 1935, 1936
Zgodovina mesta Kranja, 1939 (soavtor)
Der Übergang von der Bronze- zur Eisenzeit, dargestellt an steirischen Funden, 1940
Das Eindringen der römischen Kultur in Noricum, 1943
Gedenkheft für den steirischen Landesarchäologen, 1953



Literatura
F. Baš: Walter Schmid, Slovenski etnograf 1950/51, 3/4, 386–387
J. Dular: Razvoj slovenske arheologije, Zakladi tisočletij: zgodovina Slovenije od neandertalcev do Slovanov 1999, 16–21
Enciklopedija Slovenije 1997, 11, 12–13.
J. Kastelic: Walter Schmid, Zgodovinski časopis 1951, 5, 292–299
A. Studen: Nekaj sledi iz življenja ravnateljev Kranjskega deželnega muzeja, Argo 2003, 1, 9-14
B. Teržan: Starejša železna doba na slovenskem Štajerskem, Ljubljana 1990
error


Glej tudi

link   Arheoportal
link   dLib


Prispeval:
Mestna knjižnica Kranj
Zadnja sprememba: 27.1.2015, Mestna knjižnica Kranj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5