gorenjci.si gorenjci.si
x



ŠKERBEC Matija
Foto: dlib
Galerija slik
ŠKERBEC Matija ŠKERBEC Matija ŠKERBEC Matija ŠKERBEC Matija ŠKERBEC Matija ŠKERBEC Matija ŠKERBEC Matija ŠKERBEC Matija ŠKERBEC Matija ŠKERBEC Matija Zapri ŠKERBEC Matija
Foto: dlib
Foto: dlib
Foto: dLib
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan

ŠKERBEC, Matija


Rojen: 
5. november 1886, Stari trg pri Ložu
Umrl:  17. oktober 1963, Cleveland (ZDA) error


Občina: 
Kranj



V Ljubljani je v osmih letih (1900–08) zaključil šolanje na II. državni gimnaziji. Študij bogoslovja je končal leta 1912 tudi v Ljubljani. Bil je v skupini najkremenitejših katoliških študentov, zvest Mahničevim idealom.
Eno leto je bil vojak in dosegel čin kadeta.
Najprej je šel v semenišče, nato pa za kaplana v Škocjan pri Mokronogu (1913–16) in za vikarja v ljubljanski stolnici (1916–22).
Od leta 1922 do 1928 je služboval kot župnik v Tržiču in od 1928 do 1936 v Kranju. Že leta 1928 ga je škof Jeglič imenoval tudi za škofijskega duhovnega svetnika. 15. februarja 1929 je bil k njemu poslan kaplan Jožek Košiček, ki je leta 1964 napisal o njem obširen nekrolog v časopisu slovenskih duhovnikov v zamejstvu Omnes unum. Od leta 1936 do 1941 je bil za dekana v Kranju, ta čas največji dekaniji v Sloveniji.
V Tržiču je v letih 1924–28 ustanovil in urejeval Cerkveni glasnik za tržiško župnijo. V Kranju pa je od januarja 1929 do leta 1941 urejeval Kranjski zvon, župnijski list za Kranj in okolico.
V Slovenski ljudski stranki se je posvečal delavskim in socialnim vprašanjem ter bil sodelavec lista Gorenjec. Bil je velik prijatelj dr. Natlačena. Dr. Korošec je bil večkrat njegov gost in prav zaradi proslave Koroščeve 60. letnice in »šenčurskih dogodkov« , ko so v maju 1932, na shodu "liberalnih" centralistov Gorenjci manifestirali za dr. Korošca in Slovenijo, je moral odsedeti leto dni zapora v Sremski Mitrovici. Konec leta 1932 je Slovenska ljudska stranka izdala zelo odmevno narodnopolitično deklaracijo – t.i. »Punktacije«. Z njimi je zahtevala federativno preureditev Kraljevine Jugoslavije in ustanovitev Zedinjene Slovenije. Državni vrh je na punktacije odgovoril s policijskim in sodnim preganjanjem pristašev SLS. Skupina duhovnikov pod vodstvom kranjskega dekana Matije Škerbca je bila leta 1933 obsojena na zaporne kazni, Korošec pa je bil poslan v konfinacijo.

Škerbec je bil tudi gospodarstvenik. Njegova teza je bila; »S pridiganjem ne bomo nikogar spreobrnili. Ljudem dajmo gospodarsko eksistenco, pa bodo ostali naši«. Tako je sodeloval pri ustanovitvi raznih domov v Tržiču (npr. Rokodelski, Dekliški, Prosvetni) in Kranju (npr. Delavski, Dijaški konvikt).

V 2. svetovni vojni je leta 1942 postal vodja škofovske dobrodelne pisarne v Ljubljani in tu vodil škofijsko dobrodelno pisarno za pomoč beguncem, ki pa jo je uporabljal tudi za financiranje oddelkov bele garde (tako kot Ljudsko posojilnico).
Kot pripadnik radikalnega krila vodstva SLS je jeseni 1943 sodeloval v Protikomunističnem odboru in podpiral organiziranje domobranstva na Gorenjskem.
Maja 1945 je emigriral na avstrijsko Koroško ter tam sodeloval pri ustanovitvi Socialnega odbora za pomoč slovenskih beguncev v Avstriji.
Po odhodu v ZDA je živel v Clevelandu (Ohio). Zlasti po smrti škofa Rožmana je bil osrednja osebnost duhovniške in laične emigracije. Pisal je o dogodkih na Slovenskem pred 2. svetovno vojno, med njo in po njej, kot tudi o slovenskih katoličanih v ZDA.


Knjižna dela:

Šenčurski dogodki, Kranj 1937
Naša Gospa presvetega Srca : šmarnice za l. 1942, Ljubljana 1942
Poročilo o delovanju škofijske dobrodelne pisarne v Ljubljani za leto 1943, Ljubljana 1944
Spomini in reminiscence na katoliško gibanje med Slovenci zadnjih 35 let, okoli 1948
Rdeča zver, pijana krvi, Cleveland 1950, 1951, 1951 in 1952; 4 zvezki
Krivda rdeče fronte, Cleveland 1954, 1957 in 1961; 3 zvezki
Pregled novodobnega slovenskega katoliškega gibanja, Cleveland 1956-1957


Literatura
Osebnosti od M do Ž, Ljubljana 2008, str. 1120
Enciklopedija Slovenije, Ljubljana 1999, zv. 13, Š-T, Str. 41
J. Košiček: Msgr. Matija Škerbec : odšli so pred nami, mnes unum = Todos uno 1964, št. 1, str. 14-16
A. Orehar: Mons. Škerbec - sedemdesetletnik, Omnes unum = Todos uno : vez slovenskih duhovnikov v zamejstvu 1956, št. 5, str. 154-155
error


Glej tudi

link   Slovenski biografski leksikon
link   Wikipedija.org
link   orkester-kranj.si
link   Gorenjskiglas.si
link   Gorenjskiglas.si
link   dlib.si
link   dlib.si
link   Krivda rdeče fronte (3 knjige)


Prispeval:
Mestna knjižnica Kranj
Zadnja sprememba: 17.2.2011, Mestna knjižnica Kranj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5