gorenjci.si gorenjci.si
x



ŠIFRER Jože
Foto: Wikipedija.org
Galerija slik
ŠIFRER Jože ŠIFRER Jože ŠIFRER Jože ŠIFRER Jože ŠIFRER Jože ŠIFRER Jože ŠIFRER Jože ŠIFRER Jože ŠIFRER Jože ŠIFRER Jože Zapri ŠIFRER Jože
Foto: Wikipedija.org
Foto: Wikipedija.org
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan

ŠIFRER, Jože


Rojen: 
19. maj 1922, Žabnica pri Kranju
Umrl:  24. december 2009, Jesenice error


Občina: 
Kranj



Rodil se je kot sedmi, najmlajši otrok v kmečki družini. Njegov starejši brat Tone, ki je bil leta 1942 v taborišču Mauthausen ustreljen kot talec, je bil tudi slavist in nadarjen literat.
V osnovno šolo je hodil v domači vasi Žabnica pri Kranju. Šolanje na kranjski gimnaziji je prekinila 2. svetovna vojna, tako da je maturiral šele leta 1945. Takoj se je vpisal na slavistiko ljubljanske Filozofske fakultete, kjer je leta 1949 diplomiral.
Še istega leta se je zaposlil v Tehnični srednji šoli v Ljubljani. Leta 1952 so ga premestili na jeseniško gimnazijo, na kateri je z uspehom poučeval in si pridobil sloves zglednega učitelja slavista. V letih 1958-70 je bil ravnatelj jeseniške gimnazije, ki je pod njegovim vodstvom postala ugledna srednješolska ustanova. Naslednja tri leta je bil ravnatelj na šentviški gimnaziji. Leta 1973 se je moral posloviti od prosvetne službe in se je zato preusmeril v knjižničarstvo. Tri leta (1973-1976) je vodil Osrednjo knjižnico v Kranju in nato do upokojitve leta 1982 rokopisni oddelek Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.

Šifrer je svoje literarno ustvarjanje začel leta 1954, ko je izšla njegova novela Srečanje pod vrhom,  in ga zaključil leta 2007 z  izdajo večerniške povesti Polje, kdo bo tebe ljubil. Uredil je zbrano delo brata Toneta in ga z naslovom Mladost na vasi izdal leta 1971 pri založbi Borec. Zagotovo najpomembnejše delo pa je bilo urejanje zbranega dela Franca Saleškega Finžgarja. Izčrpna in poljudno strokovna predstavitev Finžgarja je bila sprejeta v zbirko Znameniti Slovenci, ki jo je urejal in programsko usmerjal Josip Vidmar.
Z gledališko kritiko se je ukvarjal le v letih 1955-1957, ko je v Ljudski pravici, Ljubljanskem dnevniku in Glasu Gorenjske objavljal ocene o predstavah jeseniškega gledališča Tone Čufar. Gledališko dejavnost je prikazal tudi v sestavku Gledališka dejavnost na Jesenicah, 1975. Slovensko leposlovno produkcijo pa je začel kritično spremljati od leta 1957. Slovenske novitete je sistematično ocenjeval v Naših razgledih, Naši sodobnosti oziroma Sodobnosti in po letu 1982 v Književnih listih. Gledališke in literarne recenzije je zbral in izdal knjigi Literarna mnenja (1968). Njegovi literarnozgodovinski eseji in članki o pripovednikih pa so izšli v knjigi Pisatelji in knjige (1988). Občasno so njegove kritične presoje prebirali tudi na Radiu Ljubljana.
O sodobnih slovstvenih pojavih in osebnostih je napisal vrsto obsežnejših analitičnih sestavkov. Te prispevke je objavljal v Jeziku in slovstvu, Sodobnosti, Snovanjih, v Otroku in knjigi itd. Kot slavist pedagog je svoje bogate izkušnje in poglede predstavil v bolj didaktično obarvanih prispevkih v Jeziku in slovstvu, npr. Seminarske metode dela pri pouku materinščine v gimnaziji, Slavistična ekskurzija po škofjeloškem področju, Od Škofje Loke proti Kranju.
Stalno prebivanje v Radovljici je vplivalo na to, da se je literarno zgodovinsko usmeril na avtorje z gorenjskega območja (F. Koblar, F.S. Finžgar, S. Savinšek, Z. Slamnik-P. Zidar, A.T. Linhart, M. Čop in F. Prešeren).

Zadnjih šest let pred upokojitvijo sta se v Rokopisnem oddelku NUK z edinim stalnim sodelavcem lotila pridobivanja novega in obdelovanja v desetletjih nakopičenega rokopisnega gradiva. V inventarni knjigi Rokopisne zbirke NUK je bilo zapisanih več kot 330 novih enot v več kot 25.000 kosih. V knjižnem Katalogu rokopisov NUK je uredil dva zvezka (Ms 100-3999 in Ms 1000-Ms 1170) ter kataložni zvezek za Inventarizirano gradivo iz let 1946-1978 (objavljeno 1980). Kot sourednik kataloga za razstavo Zakladi NUK leta 1982 je bil avtor dveh besedil: Slovensko rokopisno gradivo in Redki slovenski tiski. V letih od 1979 do 1985 je urejal bibliotekarsko strokovno glasilo Knjižnica.
S svojim strokovnim in organizacijskim delom v slovenskem knjižničarstvu si je pridobil naziv bibliotekarski svetovalec in leta 1985 prejel Čopovo diplomo.
Zadnja desetletja je Šifrer živel v Ra

Dela:
Fran Saleški Finžgar : [1871-1962], Kranj 2007 (zgibanka)
Polje, kdo bo tebe ljubil, Celje  2007 (roman)
Fran Saleški Finžgar, Maribor 2003 (knjiga)
Slovstveni in kulturnozgodovinski vodnik po Sloveniji. 1, Gorenjska (soavtor), Ljubljana 1991
Franc Saleški Finžgar,  Ljubljana 1983 (knjiga)
Zbrano delo / Fran Saleški Finžgar, Ljubljana, 1979-1999, 15 zvezkov (urednik)
T. Šifrer: Mladost na vasi, Ljubljana 1971, (zbral, uredil, življenjepis in opombe napisal Jože Šifrer)
Literarna mnenja, Maribor 1968 (priročnik)


Literatura
Osebnosti od M do Ž, Ljubljana 2008, str. 1113
V. Pirc: Jože Šifrer : (1922-2009), Delo 2010, št. 3 (6. jan.), str. 17
M. Glavan: Jože Šifrer (19. 5. 1922 - 24. 12. 2009) : ob slovesu, Knjižnica : revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti 2010, št. 1/2 (jun. ), str. 159-161
B. Berčič, G. Kocijan: Visok življenjski jubilej Jožeta Šifrerja, Knjižnica 2002, št. 1/2, str. 181-184
D. Dolinar: Šifrer, Jože, Enciklopedija Slovenije.- Zv. 13: Š-T (1999), str. 35
Avtobiografija J. Šifrer, J. Kos, Enciklopedija Slovenije.- Zv. 1: A-Ca (1997), str. 153
G. Kocijan: Ob jubileju profesorja Jožeta Šifrerja, Jezik in slovstvo 1992/1993), št.6, str. 227-228
F. Pibernik: Esejist in kritik Jože Šifrer, Snovanja 1968, št. 6 (7. dec.), str. 48-49


error


Glej tudi

link   Wikipedija.org
link   dlib.si
link   Gorenjskiglas.si
link   revijaknjiznica.wordpress.com
link   Društvo slovenskih pisateljev.si
link   Kranjski-zbornik.si
link   rad.sik.si
link   mohorjeva.org
link   revija-knjiznica.zbds-zveza.si
link   Društvo slovenskih pisateljev.si
link   galerija.rad.sik.si
link   Wikipedija.org


Prispeval/-a: Miran Lola Božič, Mestna knjižnica Kranj
Zadnja sprememba: 19.5.2011, Miran Lola Božič, Mestna knjižnica Kranj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5