gorenjci.si gorenjci.si
x



ŠELIGO Aleš
Foto: osebni arhiv
Galerija slik
ŠELIGO Aleš ŠELIGO Aleš ŠELIGO Aleš ŠELIGO Aleš ŠELIGO Aleš ŠELIGO Aleš ŠELIGO Aleš ŠELIGO Aleš ŠELIGO Aleš ŠELIGO Aleš Zapri ŠELIGO Aleš
Foto: osebni arhiv
Foto: osebni arhiv
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan

ŠELIGO, Aleš


Rojen: 
21. april 1961, Kranj
Umrl:  , error


Občina: 
Kranj



Arhitekturna ustvarjalnost arhitekta Aleša Šeliga se je začela že med študijem na Ljubljanski šoli za arhitekturo. Po končanem šolanju (1990) je nadaljeval svojo arhitekturno pot na način, kot je dr. Peter Krečič zapisal ob njegovi prvi razstavi v Kranju: »...začeti od začetka in zmala. Kot da bi slišal govoriti starega Plečnika, da ni nobeno, še tako majhno delo nevredno dotika umetnikove roke in da je za vsako od teh, ki so moralno upravičena, potrebna popolna človeška in strokovna predanost, da lahko tudi neobstoječemu in neartikuliranemu prostoru nadane arhitekturno obliko in funkcijo...«.

Po letu 2000 se je ustvarjalna pot arhitekta razširila preko meja naše države. V tem obdobju ga v tujini najdemo med zmagovalci več arhitekturnih natečajev, med najodmevnejšimi projekti je stolpnica Bell Tower v malezijskem Kuala Lumpurju.
V tem času je Aleš Šeligo projektiral več prenov objektov kulturne dediščine v Sloveniji, med njimi grad Negova in pristave gradu Snežnik, v Ljubljani prenovo Kemijskega Inštituta in zasteklitev V fasade objekta Kozolec, kjer je s svojo rešitvijo postavil objekt arhitekta Mihevca ob bok znanemu moskovskemu objektu Narkomfin arhitekta Mojseja Ginsburga.
Med novozgrajenimi objekti v tem obdobju izstopata poslovni objekt Modra hiša na Bravničarjevi ulici v Ljubljani in poslovilni objekt pokopališča Zagorje ob Savi, kjer je temeljno vodilo, ki je narekovalo Šeligovo arhitekturno formo, mogoče izraziti z razliko med bivanjsko in simbolno arhitekturo, med akropolo in nekropolo.
To obdobje končuje Šeligovo arhitekturno udejstvovanje v avstralski Adelaidi s projektom manjšega stanovanjskega naselja in idejnimi konceptualnimi projekti novih mest v južni Avstraliji.
Začetek obdobja po letu 2008  je Šeligo ustvarjal v Azerbajdžanu, kjer izstopata dva projekta: objekt poletne rezidence predsednika Azerbajdžana Aliyeva in hotelski kompleks ob Kaspijskem jezeru. V Azerbajdžanu in Albaniji je Šeligo sodeloval pri nastajanju programskega koncepta ovrednotenja in načina klasifikacije kulturnovarstvenih objektov.
Med zadnji odmevnejši deli v Sloveniji sodita stanovanjska objekta na Slovenski obali, ki ju odlikuje dovršenost arhitekturnega izraza in temeljna racionalnost tlorisne zasnove, ki v pretežni meri zaznamuje kvalitetno prvino arhitekturnega oblikovanja v Sloveniji v času modernizma.
Do danes je arhitekt Aleš Šeligo projektiral več kot 300 projektov v Sloveniji in tujini. Deluje pod okriljem mednarodnega družbe Tekton, hkrati je tudi ustanovitelj fundacije, s katero omogoča tistim študentom arhitekture, katerim pomeni arhitektura več kot le laično projektiranje v varnem nedrju oblastne strukture, strokovno in finančno pomoč za študij v tujini.

Leta 2011 je bila prvič prikazana Šeligova razstava Arhitektura in voda, ki prikazuje arhitekturne projekte, povezane z vodo, nastale v zadnjem desetletju. Skozi svoje projekte nam arhitekt Šeligo odkriva skrito in prezrto moč vode, hkrati pa nam sporoča, da je arhitektura od vseh vej umetnosti nedvomno najbolj odgovorna človeštvu, z njim skupaj ustvarja civilizacije in zato nosi velik del bremena odgovornosti za evolucijski razvoj našega bivanja.
Nekateri od teh projektov so bili med zmagovalci mednarodnih arhitekturnih natečajev, nekateri pa so nastali kot plod arhitektovih vizij in njegovega pogleda in odnosa do sveta.
Zaradi njihove daljnosežnosti realizacija večine projektov še ni možna, nekateri pa so bili delno realizirani v takratnem okviru možnega. Razstava je bila predstavljena že skoraj na vseh celinah, nekateri od teh projektov pa so bili tudi že posamično predstavljeni v različnih galerijah po svetu, kot so npr. Pacific Design Center Hollywood, Documenta Kassel in Forum Haus der Architekten, Stuttgart. Projekt Otok Adria je bil predstavljen leta 2013 v okviru znamenitega londonskega festivala arhitekture v eni od najprestižnejših arhitekturnih šol na svetu – The Bartlett School of Archite

Nekatera od razstavljenih del so bila tudi prikazana v tiskanih publikacijah znamenitih založb, kot sta npr. Abrams, New York, in Crap is good, NL.


Literatura
L. Kastelic: Šeligov Otok za strpnost in sožitje, Slovenske novice, 7. 6. 2013, str. 6
M. Vogel: Po dveh desetletjih na začetku poti, Delo, 10. 7. 2012, str. 15
U. Izgoršek: Mesta na vodi, hoteli pod njo, Nedelo, 3. 4. 2011, str. 19
M. Vogel: Z umetnim otokom do odprtega morja, Delo, Sobotna priloga, 15. 5. 2010, str. 32
I. Kavčič: Več kot arhitektura, Gorenjski glas, 7. 3. 2014, str. 20–21
P. Janša: Arhitektura in voda, Demokracija, 14. 4. 2011, str. 60–61
P. Janša: Umetni otok je mogoča rešitev, Demokracija, 22. 9. 2011, str. 74
Mokra arhitektura, Slovenske novice, 20. 4. 2011
A. Šeligo: Umetni otoki, Val Navtika, april 2011, str. 76–79
I. Kavčič: Arhitektura in voda, Kranjčanka, februar 2014, str. 15 
error

Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5