gorenjci.si gorenjci.si
x



ŠVEGEL (SCHWEGEL, ŽVEGELJ) Ivan Krizostom
Foto: Arhiv knjižnice
Galerija slik
ŠVEGEL (SCHWEGEL, ŽVEGELJ) Ivan Krizostom ŠVEGEL (SCHWEGEL, ŽVEGELJ) Ivan Krizostom ŠVEGEL (SCHWEGEL, ŽVEGELJ) Ivan Krizostom ŠVEGEL (SCHWEGEL, ŽVEGELJ) Ivan Krizostom ŠVEGEL (SCHWEGEL, ŽVEGELJ) Ivan Krizostom ŠVEGEL (SCHWEGEL, ŽVEGELJ) Ivan Krizostom ŠVEGEL (SCHWEGEL, ŽVEGELJ) Ivan Krizostom ŠVEGEL (SCHWEGEL, ŽVEGELJ) Ivan Krizostom ŠVEGEL (SCHWEGEL, ŽVEGELJ) Ivan Krizostom ŠVEGEL (SCHWEGEL, ŽVEGELJ) Ivan Krizostom Zapri ŠVEGEL (SCHWEGEL, ŽVEGELJ) Ivan Krizostom
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice

ŠVEGEL (SCHWEGEL, ŽVEGELJ), Ivan Krizostom


Rojen: 
17. december 1875, Zgornje Gorje (pri Bledu)
Umrl:  5. februar 1962, Rečica (pri Bledu) error


Občina: 
Gorje



Osnovno šolo je obiskoval najprej v Gorjah, med leti 1882-84 pa v Beljaku. Med leti 1884-92 je obiskoval gimnazijo v Terezijanišču na Dunaju. Med leti 1892-97 je študiral na orientalski akademiji in pravni fakulteti na Dunaju. Leta 1897 je doktoriral v Innsbrucku.
Med leti 1899-1917 je bil zaposlen v avstrijski konzularni službi v Chicagu, Pittsburghu , St. Louisu in Denverju (ZDA), Zürichu (SUI), Capetownu (JAR), Solunu (GRE) in Winnipeggu (KAN). Prve vojne se je deležil kot borec na fronti v Albaniji in na albansko-grški meji. Leta 1919 je bil član delegacije na mirovni konferenci v Parizu. Bil je v osebnem stiku s takratnim predsednikom ZDA Wilsonom. Na pariški mirovni konferenci je zagovarjal pripadnost Blejskega kota Jugoslaviji. Istega leta je bil tudi član začasnega mednarodnega zastopstva za Trst. V dvajsetih letih dvajsetega stoletja je gospodarsko deloval v ZDA in bil član jugoslovanske komisije za ureditev vojnih dolgov. Leta 1927 je bil izvoljen na listi Hrvatske seljačke stranke. Med leti 1930-31 je bil minister brez listnice v Živkovičevi vladi. Med leti 1931-33 je bil veleposlanik v Buenos airesu. Leta 1933 se je upokojil. Živel je na svojem posestvu v Grimšicah pri Bledu.
Napisal je več gospodarskih člankov. Objavljal je predvsem v tujih strokovnih revijah.





Literatura

Slovenski biografski leksikon, 11. knjiga, Ljubljana 1971
Osebnosti, od M do Ž, Ljubljana 2008
Enciklopedija Slovenije, 13. zvezek, Ljubljana 1999

error


Glej tudi

link   dLib - fotografije


Prispeval:
Mestna knjižnica Kranj
Zadnja sprememba: 5.10.2009, Mestna knjižnica Kranj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5