gorenjci.si gorenjci.si
x



SOKLIČ Jakob
Foto: Arhiv knjižnice
Galerija slik
SOKLIČ Jakob SOKLIČ Jakob SOKLIČ Jakob SOKLIČ Jakob SOKLIČ Jakob SOKLIČ Jakob SOKLIČ Jakob SOKLIČ Jakob SOKLIČ Jakob SOKLIČ Jakob Zapri SOKLIČ Jakob
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice

SOKLIČ, Jakob


Rojen: 
7. maj 1893, Bled
Umrl:  21. december 1972, Slovenj Gradec error


Občina: 
Bled



Osnovno šolo je obiskoval na Bledu. Med leti 1905-1914 je obiskoval gimnazijo v Šentvidu nad Ljubljano. Maturiral je leta 1914. Bogoslovje je študiral v Ljubljani in Gorici. Ordiniran je bil leta 1917.
Med leti 1918-22 je bil najprej kaplan v Hrušici pri Podgradu v Istri. Med leti 1922-24 je bil katehet v Škednju v Tržaški pokrajini (ita. Servola). Od leta 1924 dalje je bil župni upravitelj v Klancu in Podgorju. Med leti 1922-28 je bil tudi odbornik Glasbene matice in Dijaške matice v Trstu. Marca leta 1928 je bil izgnan iz Italije. Med leti 1928-33 je bil župni upravitelj pri Sv. Vidu v Halozah pri Ptuju. Med leti 1933-41 je bil župnik v Slovenj Gradcu. Leta 1941 so ga Nemci za tri mesece zaprli, nato pa izgnali na Hrvaško. Pribežal je v samostan Stična. Tam je vodil začasno nastanjene duhovnike. Leta 1945 se je vrnil na svojo župnijo v Slovenj Gradec. Postal je tudi dekan.
Leta 1937 je v župnišču v Slovenj Gradcu uredil Sokličev muzej z več sto kulturnozgodovinskimi, etnografskimi, in arheološkimi predmeti ter s številnimi slikami in kipi domačih in tujih umetnikov, med njimi tudi dela baročnih slikarjev Straussov in predmete povezane s skladateljem H. Wolfom in pisateljem F. Ks. Meškom.
Skrbel je za ohranitev cerkva in njihovo pravilno umetnostno opremo.V Slovenj Gradcu je obnovil farno in sosednjo špitalsko cerkev, ki je poznana predvsem po imenitnih srednjeveških freskah Andreja iz Ottinga.
Kot dijak in bogoslovec se je literarno udejstvoval pri Vrtcu. V času službovanja v Istri je bil dopisnik tržaške Edinosti. Objavljal je tudi pod šifro J. S. Po izgonu iz Italije je izdal propagandno knjižico Istra kliče. Za Časopis za zgodovino in narodopisje, Zbornik za umetnostno zgodovino,Tovariša in Koroškega fužinarja je napisal nekaj biografskih prispevkov, člankov iz domače in umetnostne zgodovine.


Dela:
Istra kliče, 1928.
Pismo Simona Gregorčiča F. B. Sedeju, Časopis za zgodovino in narodopisje 1935.
Slovenjgraški slikar Mihael Skobl, Časopis za zgodovino in narodopisje 1935.
Knjiga bratovščine sv. Rešnjega telesa v Slovenj Gradcu, Časopis za zgodovino in narodopisje 1935.
Nekaj anonimnih del slikarjev Straussov, Časopis za zgodovino in narodopisje 1937.
Kipar Janez Jurij Mersil, Zbornik za umetnostno zgodovino 1939.
Kipar Fran Bernekar, Koroški fužinar 1954.
Od Rimljanov do Bernekarja in Huga Wolfa, Tovariš 1954.
Rast in lepote naše domovine; Mislinjska dolina in Slovenj Gradec, Slovenski zbornik 1955.
Slikar Matija Knavs, Zbornik za umetnostno zgodovino 1955.
Ob stoletnici Teslinega rostva, Železar 1956.
Iz starih časov, Mislinjska dolina 1952, 1959.
Tri doline – lepe i zanimljive, Biseri Jugoslavije 1959-60.



Literatura

Slovenski biografski leksikon, 10. zvezek, Ljubljana 1967
Osebnosti, od M do Ž, Ljubljana 2008
Enciklopedija Slovenije, 12. zvezek, Ljubljana 1998

error


Glej tudi

link   Koroška osrednja knjižnica
link   Slovenia info - Sokličev muzej
link   dLib - fotografije, članki


Prispeval:
Mestna knjižnica Kranj
Zadnja sprememba: 5.10.2009, Mestna knjižnica Kranj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5